| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLNILNI REGULATOR Z UPORABO METODE SLEDENJA TOČKE NAJVEČJE MOČI SONČNIH CELIC
Andraž Javernik, 2012, diplomsko delo

Opis: Intenzivnost vpadne sončne svetlobe in temperatura sončnih celic imata velik vpliv na izhodno napetost. Tako se izhodna napetost sončnih celic spreminja predvsem v odvisnosti od osvetlitve, ob tem pa obstaja kompleksna povezava med sončnim vzbujanjem, temperaturo in totalno upornostjo polprevodniških celic. Iz omenjenega razloga imajo sončne celice nelinearen potek izhodnega izkoristka. S sledenjem točke največje izhodne moči na karakteristiki sočnih celic lahko zagotovimo optimalno izrabo pretvorjene sončne energije. V polnilnih sistemih je lahko izhodna napetost sočnih celic posledično prenizka za izvajanje polnilnega cikla, kar vključuje potrebo po dodatnem reguliranem pretvorniku enosmernih napetosti. Predmet raziskovanja v okviru predlaganega diplomskega dela je preučiti delovanje sončnih celic in razvoj polnilnega regulatorja za samodejno optimalno polnjenje akumulatorjev pri različnih pogojih sončne aktivnosti.
Ključne besede: polnilni regulator, sledenje točke največje moči, sončna celica
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1818; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
SISTEM ZA RAZLOČEVANJE MERILNIH VREDNOSTI PRI FABRY-PEROTOVEM INTERFEROMETRU Z UPORABO STANDARDNE LASERSKE DIODE DFB IN PROGRAMABILNEGA LOGIČNEGA VEZJA
Andraž Javernik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje sistem, ki je grajen za namene razločevanja merilnih vrednosti pri vlakenskem Fabry-Perotovem interferometru. V delu je podrobno opisano teoretično ozadje delovanje senzorja, simulacija uporabljene modulacijske metode ter po sklopih opredeljena zasnova optičnega in elektronskega sistema. Na koncu so predstavljeni rezultati, kateri so plod predhodno zastavljenega dela.
Ključne besede: Optično vlakno, Fabry-Perotov interferometer, Merjenje raztezkov, FPGA
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 1013; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

3.
Hitri merilni sistemi na osnovi Fabry-Perotovih interferometrov
Andraž Javernik, 2018, doktorska disertacija

Opis: Sistemi za spektralno razločevanje optičnovlakenskih senzorjev so dandanes kljub hitremu razvoju optičnih senzorjev še vedno dokaj kompleksni in posledično dragi, kar preprečuje uvajanje optičnih vlakenskih senzorjev v širši spekter industrijskih in drugih aplikacij. V okviru doktorske disertacije smo raziskali in izdelali merilni sistem, s katerim lahko spektralno razločujemo optičnovlakenske senzorje, ki temeljijo na Fabry-Perotovem interferometru. Merilni sistem, ki je predmet doktorske disertacije, je bil izdelan izključno iz majhnega števila cenenih telekomunikacijskih elektro-optičnih komponent. Za nastavljiv laserski vir smo tako uporabili lasersko diodo DFB, ki smo jo vzbujali s tokovnimi sunki višjih amplitud. Pravilna oblika tokovnega sunka skozi lasersko diodo DFB, selektivno in časovno linearno segreje aktivno področje, kar povzroči linearen zamik valovne dolžine izsevanega optičnega spektra za okoli 11 nm. Pri tokovnem vzbujanju laserske diode DFB se tako generira valovno-dolžinsko zamaknjen optični sunek, s katerim razločimo dolžino Fabry-Perotovega interferometra tako, da opazujemo odbito svetlobno valovanje t.i. interferenčni vzorec, ki ima značilno kosinusno obliko. Z uporabo tehnike merjenja faze v kosinusni spektralni karakteristiki Fabry-Perotovega interferometra lahko razločimo informacijo o merjeni veličini. S predlaganim merilnim sistemom lahko zaznavamo spremembo optične poti preko zaznavanja spremembe faze v spektru Fabry-Perotovega interferometra s frekvenco vzorčenja 40 kHz in ločljivostjo zaznavanja optične poti 2,7 nm. Če uporabimo digitalno filtriranje zajetih merilnih vrednosti, pri čemer zmanjšamo pasovno širino merilnega sistema na 1 Hz, lahko zaznavamo spremembe optične poti v Fabry-Perotovem interferometru z ločljivostjo 46 pm (npr. polmer atoma vodika znaša rB = 53 pm). Zaradi naslavljanja Fabry-Perotovih senzorjev s kratkimi optičnimi sunki lahko spektralno razločujemo tudi več Fabry-Perotovih optičnih senzorjev z različnimi ali enakimi nazivnimi dolžinami. Predstavljen merilni sistem za spektralno razločevanje Fabry-Perotovih senzorjev omogoča zasnovo stroškovno ugodnega senzorskega sistema, s katerim lahko z visoko ločljivostjo izvajamo statično ali dinamično meritev poljubne fizikalne veličine. V okviru disertacije so z uporabo predlaganega sistema za razločevanje Fabry-Perotovih interferometrov prikazane visoko-ločljive meritve raztezkov, tlakov, temperature, lomnega količnika in jakosti električnega polja. V ta namen smo uskladili nekatere obstoječe senzorje s predlaganim sistemom za razločevanje oz. uporabili nove rešitve za zaznavanje električne poljske jakosti.
Ključne besede: optična vlakna, merilni sistemi, temperaturna kompenzacija, laserske diode DFB, generatorji tokovnih sunkov, visokoločljive meritve, senzorji električnega polja, tlačni senzorji, senzorji lomnega količnika, senzorji raztezka, temperaturni senzorji
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 686; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (7,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici