| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Revizorjevo poročanje organu upravljanja po prenovljenih msr in drugih pravilih revidiranja.
Larisa Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta bomo predstavili pomembnost komuniciranja zunanjega revizorja (v nadaljevanju revizor) s pristojnimi za upravljanje. Osnova za to delo bo prenovljeni Mednarodni standard revidiranja 260 – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje (MSR 260), ki je predstavljen v četrtem poglavju tega dela diplomskega projekta. MSR 260 se navezuje tudi na druge MSR-je in druge zakone. Da lahko pojasnimo revizorjevo komuniciranje z organi upravljanja, moramo najprej razumeti, zakaj pride do revizije. Revizija računovodskih izkazov je pomembna predvsem zato, ker povečuje zaupanje širši javnosti, lastnikom in organom upravljanja. Revizor mora biti sposoben določiti, katere informacije bo predstavil in katerim organom upravljanja. Te revizor izbere na podlagi njihovih pristojnosti in nalog, ki so pojasnjene v tretjem poglavju. Ko razumemo, kaj so organi upravljanja in zakaj pride do revizije računovodskih izkazov, se lahko osredotočimo na revizorjevo komuniciranje pristojnih za upravljanje, ki je ena izmed revizorjevih nalog, ki so zapisane v pravnih pravilih. Komuniciranje med revizorjem in pristojnimi za upravljanje pripomore h kakovostnejšemu delu revizorja in s tem kakovostnejšemu končnemu poročilu. Kakovostnejše poročilo revizorja daje realno podobo družbe in s tem večje zaupanje javnosti. Komuniciranje revizorja s pristojnimi za upravljanje je pomembno, saj pomaga revizorju s pomembnimi informacijami o revidirani družbi, njeni organiziranosti, okolju, informacijah o posebnih poslih in dogodkih. Komuniciranje je dvosmerno, saj tudi pristojni za upravljanje dobijo od revizorja informacije, ki jim pomagajo pri njihovem delu nadzora postopkov računovodskega poročanja, pri zmanjševanju tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, pri odkrivanju raznih nepravilnosti in odkrivanju prevar. Komuniciranje poteka v času revizije; pogostost komuniciranja je odvisna od pojavnosti problemov in zapletenih dogodkov, ki potrebujejo razjasnitev.
Ključne besede: Zunanji revizor, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročanje, revizorjevo komuniciranje, pravila revidiranja
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (508,66 KB)

3.
Primerjava obdavčitve kriptovalut med izbranimi državami
Sara Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Naša družba se z leti razvija, zato sčasoma ustvarja nove valute, med njimi so najnovejše kriptovalute. Nekateri so se z njimi že dobro spoznali in z njimi že upravljajo, drugi pa se z njimi komaj spoznavajo. Če imamo opravka s kriptovalutami moramo, biti pozorni tudi na njihovo obdavčitev. V delu diplomskega projekta je bila glavna tema opredelitev kriptovalut in njihova obdavčitev. Prav tako je bil tudi to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na štiri države, in sicer na Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Namen naloge je bil spoznati vsako državo posebej, kako obravnava kriptovalute z davčnega vidika ter jih nato v tabelah med seboj primerjati. Najprej smo zbrali in analizirali podatke, ter jih razvrstili po državah. Nato pa smo jih pretvorili v celoto po posameznih državah. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu opredelimo in predstavimo delovanje kriptovalut in njihovo obdavčitev, v drugem delu pa analiziramo primerjavo obdavčitve kriptovalut v izbranih državah. Pri analizi smo se omejili na štiri države. Ugotovili smo, da ima vsaka od obravnavanih držav drugače zavedene kriptovalute, prav tako se razlikuje tudi njihova stopnja obdavčitve. Slovenija ima kriptovalute obravnavane kot virtualne valute, Avstrija in Nemčija pa kot neopredmeteno sredstvo. V Švici ima vsak kanton drugače obravnavane kriptovalute: kot plačilno sredstvo ali kapitalske naložbe, večinoma pa so kriptovalute predmet davka od premoženja. V Sloveniji in Švici transakcije s kriptovalutami niso obdavčene, so pa predmet dohodnine. V Avstriji in Nemčiji pa so transakcije, ki jih lastnik opravi v enem letu, obdavčene. Razen, če jih ima v lasti več kot eno leto. Takrat se imetnik izogne obdavčitvi. Obdavčitvi se izogne tudi takrat, kadar znesek v Avstriji ne presega 440 € in v Nemčiji 600 €.V raziskavi smo preučili le en del področja kriptovalut, saj je tema zelo obsežna. Predstavljene so tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje na temo kriptovalut.
Ključne besede: kriptovaluta, obdavčitev, primerjava, zakonodaja
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Izzivi zunanjega revidiranja na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokov
Martina Reich, 2020, diplomsko delo

Opis: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije. V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja. Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov. Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Objavljeno: 05.10.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Numerična simulacija vstavitve žilne opornice
Rok Zdolšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava numerično simulacijo vstavljanja žilne opornice v koronarno arterijo. V uvodu je predstavljeno ozadje obravnavane problematike. Prav tako je opisana uporaba žilnih opornic v medicini. Predstavljene so tudi teoretične osnove eksplicitnih analiz po metodi končnih elementov. V nadaljevanju je predstavljena izdelava geometrijskih 3D-modelov žilnih opornic, ki je bila izvedena s programskim paketom SolidWorks. Na osnovi CAD-modelov je bil izgrajen numerični model v programskem paketu ANSYS. V sklepnem delu so predstavljeni rezultati strukturnih numeričnih analiz in diskusija.
Ključne besede: žilna opornica, koronarna arterija, numerična simulacija, metoda končnih elementov
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

6.
Zgledi računovodenja poslov s kriptovalutami
Petra Puklavec, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja so predstavljene kriptovalute vse od njihovega začetka v letu 2008. V literaturi najdemo tudi različne opredelitve kriptovalut. Te so si različne, glede na namen, za kaj se kriptovaluta uporablja in s katerega vidika gledamo nanjo. Kriptovalute temeljijo na tako imenovani blockchain tehnologiji, kjer gre za potrjevanje blokov, ki imajo zelo kompleksen algoritem. Vse delo potrjevanja blokov pa opravijo rudarji. Rudarjenje pa poteka prek računalnikov in posebne programske opreme. Pri tehnologiji blockchain ni nobenega posrednika, ki bi dostopal do podatkov. Zato morajo lastniki kriptovalut svoje kriptovalute zaščititi. Najbolj varno je, da jih shranjujejo v tako imenovanih virtualnih denarnicah, svoje naprave pa imajo zaklenjene s geslom. Če geslo za vstop pozabijo, ne morejo več uporabljati oziroma dostopati do svojih kriptovalut, saj ni nobenega posrednika, ki bi jim povrnil dostop ali spremenil geslo. Po svetu ni enotne pravne razlage, v nekaj državah pa je uporaba oziroma poslovanje s kriptovaluto celo zakonsko prepovedano. Tudi glede davčnega vidika nimamo enakih zakonov z drugimi državami. Glede obdavčitve je zelo pomembno, komu odmerjamo davek. Lahko je to fizična oseba, fizična oseba z dejavnostjo ali pa pravna oseba. Davek na kriptovalute v Sloveniji določa več zakonov. Fizične osebe se obravnavajo po Zakonu o dohodnini, pravne osebe pa po Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb. Omemba kriptovalut je tudi v Zakonu o davku na dodano vrednost, Zakonu o davčnem potrjevanju računov in v Zakonu o davku na finančne storitve. Predstavljeni so tudi zgledi knjiženja kriptovalut v posameznih primerih. Kriptovalute namreč ne obravnavamo enako, če jo imamo z namenom naložbenja ali z namenom trgovanja. Pri naložbenju umestimo kriptovalute pod neopremetena sredstva, pri trgovanju z njimi in v primerih, ko jih imamo samo za poplačilo dolgov, pa jih umestimo med zaloge.
Ključne besede: Kriptovalute, računovodstvo, knjiženje, računovodski standardi, zgledi.
Objavljeno: 16.03.2020; Ogledov: 886; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
8.
Vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na podjetniške namere študentov - primerjava študentov, vključenih v programe podjetniškega izobraževanja, s preostalimi študenti v terciarnem izobraževanju v Sloveniji
Tanja Zdolšek Draksler, 2018, doktorska disertacija

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Ključne besede: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 972; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

9.
Koncept razvoja novega izdelka z metodo vitkega okvirja
Tjaša Brdnik Zdolšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje analizo razvoja izdelka s pomočjo metode vitkega okvirja. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen razvoj izdelka od iskanja ideje, predstavitev invencij ter razčlenitev posameznih faz vitkega okvirja. V praktičnem delu je predstavljeno področje hišne avtomatizacije s fokusom na Z-Wave protokol, nato pa je s pomočjo vitkega okvirja analizirana smotrnost razvoja izdelka, predstavljene so posamezne komponente ter predvidena finančna struktura. Z omejitvami, sprejetimi v okviru magistrske naloge, je bilo ugotovljeno, da na trgu obstaja premajhna potreba za začetek razvoja navedenega izdelka, saj ugotovljena potreba po izdelku ni zadostna, da bi se projekt ekonomsko izplačal.
Ključne besede: Vitki okvir, koncept razvoja izdelka, kreiranje idej, hišna avtomatizacija, Z-Wave
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 501; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Primerjava lastnosti med revizijskimi dokazi in dokazi v pravdnem postopku
Eva Omladič, 2018, diplomsko delo

Opis: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, metod in podatkov. Glede na kriterije obstaja več vrst revizij, vendar smo se osredotočili na revidiranje računovodskih izkazov. V delu smo proučili opredelitev revizijskih dokazov ter njihove lastnosti in postopke za pridobivanje revizijskih dokazov ter v delu predstavili tudi Zakon o pravdnem postopku in primerjavo dokazov. Revizijski dokazi so informacije, ki jih uporabi revizor pri oblikovanju sklepov, na katerih je zasnovano njegovo mnenje. Revizijski dokazi so potrebni, da podpirajo revizorjevo mnenje in poročilo. Revizijski postopki za pridobivanje revizijskih dokazov so pregledovanje, opazovanje, potrjevanje, ponovno izračunavanje, ponovno izvajanje in analitični postopke. V pravdnem postopku je z zakonom določena dolžnost strank, da sodišču predstavijo vsa dejstva in predložijo vse dokaze, na podlagi katerih se ugotovi dejansko stanje. Breme dokazovanja je na strani stranke.
Ključne besede: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizijski dokazi, pravdni postopek, dokazi v pravdnem postopku, primerjava
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 965; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (421,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici