| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KRAJ NASTANKA ŠKODE KOT NAVEZNA OKOLIŠČINA V RIMSKI UREDBI II
Ana Zadnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje Rimsko uredbo II o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti s poudarkom na temeljni navezni okoliščini lex loci damni (kraj nastanka škode) in težavah, ki iz te okoliščine izhajajo. Zakonodajalec se je odločil za uporabo tega načela, saj načelo lex loci delicti commissi (kraj škodnega dogodka), ki se je uporabljalo v večini držav članic, v mnogih primerih ne daje zadovoljivih rešitev. Vendar pa tudi pri določanju prava na podlagi navezne okoliščine kraja nastanka škode nastanejo težave, predvsem pri opredelitvi pojma “škoda” in določanju kraja, v katerem je škoda nastala. V diplomskem delu zato predstavljamo odločitve Sodišča EU v zadevah, ki se sicer nanašajo na mednarodno pristojnost, vendar imajo velik vpliv na razlago pojmov za namene Rimske uredbe II. Na podlagi teh odločitev je Sodišče EU postavilo smernice: kako se opredeli izraz škoda, kako razmejujemo posredne in neposredne posledice škodnega dejanja ter kako določimo kraj, v katerem je nastala škoda, če ta nastane v več državah, na območju res nullius oziroma v okviru mednarodnega tranzita oseb ali blaga. Te smernice dajejo samo nekakšen okvir, kako bi se naj nadalje presojalo v podobnih primerih, vendar so dejanske okoliščine drugačne od primera do primera in lahko že majhna razlika povzroči popolnoma drugačno rešitev.
Ključne besede: škoda, posredne posledice, kraj nastanka škode, škodno dejanje, nepogodbene obveznosti, Rimska uredba II, Sodišče EU
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1410; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
PATENTNE PORAVNAVE S POVRAČILI FARMACEVTSKIH PODJETIJ IN ČLEN 101 PDEU – KAKO RAZLIKOVATI MED ZAKONITIM IN NEZAKONITIM REŠEVANJEM SPOROV
Jure Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava patentne poravnave s povračili in njihovo skladnost s členom 101 PDEU. Gre za sporazume, ki se sklepajo med originarnim in generičnim podjetjem, dvema različnima vrstama farmacevtskih podjetij, tako da generično sprejme omejitev trženja svojega zdravila, originarno pa nanj prenese določeno vrednost. Take poravnave ohranjajo visoko ceno zdravila in s tem negativno vplivajo na blaginjo potrošnikov. Po drugi strani pa lahko stranke postavljajo v boljši položaj zaradi delitve ohranjenega monopolnega dobička. Vendar obstoj obeh elementov v določeni patentni poravnavi ne pomeni avtomatične kršitve člena 101 PDEU. Ker imata oba lahko povsem zakonite pravne podlage, je potrebno analizirati vsako patentno poravnavo posebej. V diplomskem delu se osredotočamo na delo Komisije na tem področju, predvsem kar zadeva primernosti njenega pristopa in testa za presojo zakonitosti posameznih patentnih poravnav. Ugotavljamo, da je test Komisije, ki v glavnem temelji na presoji povratnega prenosa vrednosti, neprimeren za natančno razlikovanje med patentnimi poravnavami, ki omejujejo konkurenco in tistimi, ki je ne. Komisija se preveč osredotoča le na ekonomski model sklepanja patentnih poravnav s povračili in ne upošteva, da so prenosi vrednosti lahko posledica pomanjkljivosti pravnega okvirja v katerem deluje farmacevtski sektor. Poleg tega bi lahko v večji meri upoštevala, da se poravnava naša na patent, ki v kolikor je veljaven predstavlja povsem zakonito podlago za sprejeto omejitev generičnega podjetja, ob enem pa lahko izključuje obstoj potencialne konkurence med obema podjetjema. Komisija patentne poravnave sklenjene v zadevah Lundbeck in Perindopril opredeli kot sporazume, ki že po svoji naravi omejujejo konkurenco. Vendar splošen in ne popolni test ni primerna podlaga za tako strogo odločitev. To je še toliko bolj res od kar je Sodišče v zadevi Cartes Bancaires zavrnilo široko razlago kategorije omejitev po cilju, v katero se uvrščajo le najhujše in očitne kršitve prepovedi omejevanja konkurence. Patentne poravnave, tudi tiste s povračili, pa so po navadi vse prej kot to. Pojasnitev razlage s strani Sodišča bi lahko pomembno vplivala na postopanje Splošnega sodišča glede pritožb podjetij iz zadev Lundbeck in Perindopril, ki bi odločitvi Komisije glede omejevanja po cilju pri patentnih poravnavah s povračili lahko razveljavilo. Na isti rezultat pa lahko sklepamo tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Actavis.
Ključne besede: patent, patentne poravnave s povračili, sektorska preiskava, omejitev vstopa generičnega podjetja, povratni prenos vrednosti, zadeva Lundbeck, zadeva Perindopril, člen 101(1) PDEU, omejevanje konkurence po cilju
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 440; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Uporaba dronov - med praktičnimi možnostmi in zakonskimi (ne)omejitvami
Nastja Zadnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Možnosti uporabe dronov so številne, uporablja se jih na varnostnih kakor tudi na civilnih področjih. Na varnostnih področjih lahko z droni veliko prispevamo k učinkovitosti izvajanja vojaških in policijskih nalog. Čeprav so drone sprva uporabljali samo za vojaške naloge se njihove pozitivne lastnosti in širok spekter možnosti uporabe vedno bolj širi na civilna (komercialna področja). Tako se droni že uporabljajo kot pomoč v kmetijstvu, v filmski industriji, novinarstvu, vedno bolj razširjena pa je uporaba dronov za namene rekreacije in športa. Prehod iz vojaških na civilna področja je omogočil vedno večji trg dronov ter posledično tudi padec cen. Tako lahko že praktično vsak kupi kakovosten dron s kamero za nekaj deset evrov. Povečano število dronov na nebu kliče k zakonski ureditvi tega področja. Države članice EU morajo vsaka posebej predpisati pravila in omejitve uporabe dronov, saj na ravni EU takšne zakonodaje še ni. Pomembno je, da države sprejmejo takšno zakonodajo, ki na eni strani varuje človekove pravice na drugi strani pa dopušča razvoj tega področja. Ob pregledu zakonodaje v različnih državah (Sloveniji, Avstriji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA) je moč opaziti določene podobnosti (npr. omejitve višine letov, minimalna oddaljenost od ljudi in objektov itn.). Z droni, ki imajo senzorje za zajem osebnih podatkov (kamere, fotoaparti) lahko hitro posežemo v pravico do zasebnosti posameznika, zato je pomembno, da je zakonodaja napisana tako, da varuje človekove pravice. Poleg možnih posegov v zasebnost ljudi, uporaba dronov predstavlja tudi nekatere druge grožnje in tveganja. Ne moremo povsem odmisliti nevarnosti v primeru padca drona, grožnje pa predstavljajo tudi droni, ki jih uporabljajo kriminalne skupine za izvedbo kriminalnih dejavnosti, kot je na primer tihotapljenje drog s pomočjo dronov.
Ključne besede: brezpilotni letalniki, droni, uporabnost, varnostni vidik, varstvo zasebnosti, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (868,80 KB)

5.
Single nucleotide polymorphisms in genes MACC1, RAD18, MMP7 and SDF-1[alpha] as prognostic factors in resectable colorectal cancer
Matej Horvat, Uroš Potočnik, Katja Repnik, Rajko Kavalar, Vesna Zadnik, Stojan Potrč, Borut Štabuc, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Colorectal cancer (CRC) represents one of the most common malignancies worldwide. Research has indicated that functional gene changes such as single nucleotide polymorphism (SNP) influence carcinogenesis and metastasis and might have an influence on disease relapse. The aim of our study was to evaluate the role of SNPs in selected genes as prognostic markers in resectable CRC. Patients and methods: In total, 163 consecutive patients treated surgically for CRC of stages I, II and III at the University Medical Centre in Maribor in 2007 and 2008 were investigated. DNA was isolated from formalin-fixed paraffin-embedded CRC tissue from the Department of Pathology and SNPs in genes SDF-1alpha, MMP7, RAD18 and MACC1 were genotyped using polymerase chain reaction followed by high resolution melting curve analysis or restriction fragment length polymorphism. Results: We found worse disease-free survival (DFS) for patients with TT genotype of SNP rs1990172 in gene MACC1 (p = 0.029). Next, we found worse DFS for patients with GG genotype for SNP rs373572 in gene RAD18 (p = 0.020). Higher frequency of genotype GG of MMP7 SNP rs11568818 was found in patients with T3/T4 stage (p = 0.014), N1/N2 stage (p = 0.041) and with lymphovascular invasion (p = 0.018). For MACC1 rs1990172 SNP we found higher frequency of genotype TT in patients with T3/T4 staging (p = 0.024). Higher frequency of genotype GG of RAD18 rs373572 was also found in patients with T1/T2 stage with disease relapse (p = 0.041). Conclusions: Our results indicate the role of SNPs as prognostic factors in resectable CRC.
Ključne besede: single nucleotide polymorphism, colorectal cancer, MACC1, RAD18, MMP7, SDF-1a
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 326; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (698,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici