| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Lastnosti prsti in vode v Občini Lenart : diplomsko delo
Monika Steiner, 2008, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: geografija, Lenart, prsti, voda, lastnosti, metode, analize, onesnaževanje, kmetijstvo, diplomska dela
Objavljeno: 25.01.2009; Ogledov: 2483; Prenosov: 0

2.
3.
4.
TRAJNOSTNA POPLAVNA VARNOST V POREČJU SELŠKE SORE Z EKOREMEDIACIJAMI
Doroteja Kociper, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno poplavno ogroženo porečje Selške Sore, kjer so se v zadnjih 19-ih letih zvrstile že štiri katastrofalne poplave. Zadnje, najbolj uničujoče so bile leta 2007. Nadaljnje klimatske spremembe in človekovi posegi v naravo bodo pogostost in učinek poplav še povečali. Zato je že danes potrebno razmišljati o zagotavljanju sonaravne in trajnostne poplavne varnosti, ki bo omogočala varno bivanje s poplavami. Tako smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki igrajo pomembno vlogo na poplavnem območju Selške Sore. Predvideli smo trajnostno poplavno varnost na primeru pritoka Selške Sore, Luše. Uporaba ekoremediacij (ERM) za poplavno varnost zagotavlja ekološko sprejemljivejše ureditve, naravnejše stanje vodnega okolja in hkrati zmanjšuje nevarnost pred hudourniškimi poplavami. Menimo, da bi s trajnostnimi in celovitimi pristopi v porečju bistveno zmanjšali učinke visokih voda. Danes je stanje ravno nasprotno, zaradi regulacij in ureditev v sami strugi in ne v porečju, Selška Sora s pritoki močno poplavlja.
Ključne besede: ekoremediacije, trajnostni razvoj, poplavna varnost, Selška Sora, Luša
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2141; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (44,86 MB)

5.
Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009
Karmen Paulin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Ključne besede: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3211; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

6.
Nastanek prsti : primer Pohorje
Ana Vovk Korže, 2005

Ključne besede: geografija, regionalna geografija, Slovenija, pedologija, prsti, študijsko gradivo
Objavljeno: 21.09.2009; Ogledov: 4130; Prenosov: 0

7.
PRIMERJAVA MOŽNOSTI ZA VEČNAMENSKO RABO JEZER Z UPORABO EKOREMEDIACIJ NA PRIMERU RIBNIKA VRBJE PRI ŽALCU IN RIBNIKA HARTER V AVSTRIJI
Jasmina Jakopič, 2009, diplomsko delo

Opis: Veliko jezer v Sloveniji ni ustrezno urejenih in se soočajo z različnimi problemi. Človek je predvsem s kmetijskimi dejavnostmi, poselitvijo, neurejenimi kanalizacijskimi sistemi vplival na slabo stanje v jezerih. Žal so predvsem manjša jezera oz. ribniki slabo raziskani in se jim pripisuje premajhna pomembnost. Le-ti pa so pomembni zadrževalniki vode, blažijo poplave, imajo pomembno biodiverzitetno ter tudi gospodarsko funkcijo, zato je potrebno z njimi razumno ravnati. Na izmenjavi v Avstriji smo bili priča boljšemu odnosu do jezer, večji urejenosti in večnamenski funkciji, zato smo naredili primerjavo med slovenskim in avstrijskim ribnikom. V diplomski nalogi obravnavamo možnosti za večnamensko rabo jezer s sonaravno metodo ERM. Strategijo možnosti upravljanja jezer z uporabo ERM smo prikazali na konkretnih primerih, na ribniku Vrbje, ki smo ga primerjali z ribnikom Harter v Avstriji. Praktični del naloge je temeljil na konkretnih predlogih uporabe ERM na izbranih ribnikih za povečanje večnamenske funkcije ter oblikovanje zaključkov, kako sonaravni pristopi ERM prispevajo k izboljšanju jezer. Naravnogeografske razmere ter visoka obremenjenost uvršča ribnik Vrbje kot zelo primeren za uporabo ERM, medtem ko je ribnik Harter manj primeren. Prišli smo do zaključkov, da so ERM najbolj uporabna metoda pri zaščiti jezer, saj pomagajo pri čiščenju vode, ohranjajo biodiverziteto, odvajajo in čistijo komunalne odpadne vode z RČN, blažijo poplave, ohranjajo naravno ravnovesje jezerskih in objezerskih ekosistemov ter imajo pomembno večnamensko funkcijo.
Ključne besede: ERM, varstvo narave, ribnik Vrbje pri Žalcu, ribnik Harter, jezera, trajnostni razvoj, ekoturizem
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2116; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (14,07 MB)

8.
EKOSISTEMSKA VLOGA TREH RIBNIKOV V MESTNEM PARKU MARIBOR
Viktorija Letnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Danes se pogosto pojavljajo vprašanja kako ohraniti naravo in na kakšen način ponovno oživeti in obnoviti ekosisteme, ki so degradirani zaradi različnih pritiskov človeka. Postavlja se seveda tudi vprašanje kaj oziroma katere ekosisteme je vredno ohraniti in kakšen pomen imajo le-ti v naravi in za našo življenje. V diplomskem delu sem raziskala kakšno ekosistemsko vlogo imajo Trije ribniki v mestnem parku v Mariboru. Trije ribniki so stoječe vode in so zaradi majhnih samočistilnih sposobnosti zelo ranljiv ekosistem. Kvaliteta vode v ribnikih je zelo slaba, predvsem zaradi dotoka odpadnih komunalnih voda. Posledično je biodiverziteta majhna. Avtohtone živalske vrste nadomeščajo alohtone živalske vrste, ki se bolje in lažje prilagajajo težjim življenjskim razmeram. V obstoječem stanju ekosistem nudi le skromne ekosistemske funkcije in ekosistemske storitve. Ekosistem Treh ribnikov je potreben obnove, ki je pogoj za večjo živalsko in rastlinsko pestrost. Pri nadaljnji rabi prostora je potrebno upoštevati ekosistemski pristop, ki teži k sanaciji, ohranjanju in sonaravni rabi ekosistema. Trije ribniki imajo potencial, da se uporabijo v vzgojno izobraževalne namene v obliki šolske učne poti. Tako bi mlade generacije bolje razumele, delovanje ekosistemov in pomen ohranitve zdravega ekosistema za boljšo kvaliteto življenja .
Ključne besede: Ključne besede: Trije ribniki, jezera, ekosistem, ekosistemska vloga, ekosistemski pristop, ekosistemske storitve, biodiverziteta.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2739; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (28,42 MB)

9.
UREDITEV UČNIH KOLESARSKIH POTI V OBČINI ZREČE
Darja Javornik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene tri urejene učne kolesarske poti v občini Zreče. Urejene učne kolesarske poti imajo več funkcij in so namenjene širšemu krogu uporabnikov. Namenjene so obiskovalcem občine Zreče, turistom, izletnikom, učencem. Njihova funkcija je, da seznanijo obiskovalce z naravnimi in kulturnimi značilnostmi ob učnih kolesarskih poteh, popularizaciji kolesarskih poti in pokrajine ob poti. Imajo rekreacijsko funkcijo, namenjene so turistični ponudbi, vzgoji in izobraževanju. Učne poti nam omogočajo stik z naravnim okoljem in boljše razumevanje le-tega. V diplomskem delu je Ureditev učnih kolesarskih poti strokovno obdelana s pomočjo metod opazovanja, risanja, kartiranja, dela s pisnimi viri, zbiranja podatkov in analize podatkov. Priložena je tudi karta Ureditev učnih kolesarskih poti v občini Zreče, izdelana je zloženka in deset opazovalnih tabel, z namenom vzgojnega izobraževanja ob učnih kolesarskih poteh. Sama ureditev učnih kolesarskih poti ima velik pomen za občino Zreče.
Ključne besede: kolesarska učna pot, občina Zreče, geografija, izobraževanje, lokalna skupnost
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2576; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (63,62 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici