| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 114
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko delo
Urška Povalej, 2022, magistrsko delo

Opis: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 223; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko delo
Katja Dolničar, 2022, magistrsko delo

Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 152; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

3.
Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko delo
Ema Ileršič, 2022, magistrsko delo

Opis: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Ključne besede: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 154; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

4.
5.
6.
7.
Agroecology in Slovenia
Ana Vovk, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: The article presents to agroecology (AE) as a sustainable approach in Slovenia. AE deals with contents as the ecology in agriculture, organic farming, sustainable agriculture, green agriculture, permaculture, ecoremediations, integrated farming and natural agriculture. According to the official definition the term AE means the use of traditional practices that are consistent with the characteristics of the local environment and do not limit only on food production, but also on food processing (recipes), products made from natural materials, especially wood, stone and construction as well as on ways of sustainable relationship to nature (water storage, attitude to water use, attitude to soil, shallow ploughing, attitudes toward animals, plants). We have discovered the concept of AE and its use in Slovenia. In Slovenia the term is limited to the understanding of the importance ecology in agriculture. The representatives of the Slovenian institutions of the Chamber of agriculture and forestry who have a similar project on the topic of AE, designed for agricultural consultants, having described different form of AE. In project Agroecology at the Faculty of Arts we develop educational modules for teaching AE in practise.
Ključne besede: agroecology, agriculture, ecoremediation, organic farming, permaculture
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 988; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (177,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Climate changes in North Africa and the possibilities of adapting to it with ecosystem approaches
Ana Vovk, Manuela Štefane, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: The article deals with geographical characteristics of North Africa with the focus on climate changes which are reflected in particular by the increase in the average temperatures and decrease of precipitation. These conditions have a direct impact on the reduction of agriculture and on the changes in land use. Further on, this has a direct impact on the way of life of people. The use of ecosystem technologies (imitation of nature) can be an easy and effective way to contain water in the region. Water also has a significant role in survival. Therefore, the use of ecoremediation (imitation of nature) in North Africa could mitigate climate changes.
Ključne besede: North Africa, climate changes, ecosystem technology, ecoremediations
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 913; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (181,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vrednotenje trajnostne zasnove Dvojezične strategije zaščite vodnih virov
Ana Vovk, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Dokument s polnim naslovom "Dvojezična strategija zaščite vodnih virov s konceptom trajnostnega razvoja čezmejnega projektnega območja" je nastal v okviru projekta Trajnostno upravljanje z vodnimi viri na čezmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško v letih 2014 in 2015. Dvojezična strategija je osnova za izvajanje projektnih aktivnosti v regiji, saj vključuje rešitve za odvajanje in čiščenje odpadne vode ter sisteme za zaščito površinske in podtalne vode. Ker dosedanje izkušnje kažejo, da so strategije napisane sektorsko in da kljub poudarjanju trajnosti v resnici niso trajnostno zasnovane, smo z metodo štirih kapitalov (M4K), ki se uporablja za vrednotenje trajnosti, opravili analiziral Dvojezične strategije z vidika trajnostne zasnove. Merili smo povezanost predlaganih ukrepov v Dvojezični strategiji z štirimi kapitali, ki veljajo za steber trajnostnega razvoja (ekonomski, socialni, okoljski in človeški kapital). Rezultat trajnostne zasnove Dvojezične strategije je pomemben za načrtovalce projektov v regiji ter lokalno skupnost, saj pokaže povezljivost med različnimi področji s ciljem, da se tovrstne strategije izogibajo ozko sektorskim pristopov, ki nimajo pozitivnega vpliva na življenje ljudi.
Ključne besede: trajnostni razvoj, upravljanje z vodami, ekosistemski pristop, čezmejna območja, Podravje, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 832; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (286,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Knjižne novosti v mednarodnem letu prsti
Ana Vovk, 2015, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Leto 2015 je razglašeno za Mednarodno leto prsti kot odziv na številne grožnje, ki degradirajo ta izredno pomemben naravni vir. Za varovanje prsti in odgovoren odnos do njih je potrebno izobraževanje in ozaveščanje vseh ciljnih skupin, ne le tistih, ki imajo neposreden stik s prstmi, temveč vseh, predvsem mladih. Raziskave kažejo, da premalo poznamo prsti in da je skromno znanje, pridobljeno v izobraževalnem sistemu, težko prenosljivo v prakso. S krepitvijo procesa samooskrbe mnogi iščejo dodatna znanja o prsteh. Kot odziv povečane potrebe za izobraževanje so napisane knjige Metodologija raziskovanja prsti v geografiji, Ekosistemski pogled na prsti, Naravni čistilni sistemi ter Ekoremediacije in prilagajanje na podnebne spremembe.
Ključne besede: prsti, ekoremediacije, ekosistemi, knjižne novosti, predstavitve knjig, Metodologija raziskovanja prsti v geografiji, Ekosistemski pogled na prsti, Naravni čistilni sistemi, Ekoremediacije in prilagajanje na podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 925; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (102,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici