| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 160
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Resveratrol food supplement products and the challenges of accurate label information to ensure food safety for consumers
Maja Bensa, Irena Vovk, Vesna Glavnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The food supplement market is growing as many consumers wish to complement their nutrient intake. Despite all the regulations in place to ensure food supplements safety, there are still many cases of irregularities reported especially connected to internet sales. Twenty resveratrol food supplement products sold on the Slovenian market were evaluated on their compliance of declared vs. determined resveratrol content, as well as the compliance of labels with the European Union (EU) and Slovenian regulatory requirements. Both the ingredient contents and food information are important parts of food safety. Analyses of 20 food supplements performed using high-performance thin-layer chromatography (HPTLC) coupled with densitometry showed that 95% of products had contents different from what was declared and 55% of products contained higher contents than declared. In 25% of the products the determined content per unit exceeded the maximum level (150 mg/day) specified in EU novel food conditions for food supplement with trans-resveratrol. Evaluation of the 20 food supplement labels included mandatory and voluntary food information, food supplement information, novel food information, health claims and nutrition claims. Most labels contained the necessary information, but multiple errors were observed ranging from typos to misleading practices. From a food safety perspective there is still a lot of improvement needed in the field of food supplements.
Ključne besede: trans-resveratrol, dietary supplements, food safety, regulation, labels, health claims, nutrition claims, novel foods, high-performance thin-layer chromatography, HPTLC
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Modeliranje sistema toplotnega upravljanja električnega vozila : diplomsko delo
Luka Vovk, 2023, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo ustvarili simulacijski model sistema toplotnega upravljanja električnega vozila v dveh obratovalnih režimih. Ugotavljali smo, ali je mogoče uravnavati optimalno temperaturo baterije pri zelo visokem gretju le-te in podrobno analizirali obnašanje celotnega termalnega sistema. Velik poudarek je tudi na kontrolnem sistemu, ki mora biti prilagojen tudi najhujšim pogojem obratovanja vozila. Kočni rezultati potrjujejo, da je model in kontrolni sistem ustrezen ter da lahko obdržimo temperaturo baterije na želeni vrednosti v obeh obravnavanih obratovalnih režimih.
Ključne besede: model, simulacija, toplotno upravljanje, VTMS, električno vozilo
Objavljeno v DKUM: 22.12.2023; Ogledov: 533; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,31 MB)

3.
Numerical modeling of two-phase flow inside a wet flue gas absorber sump
Nejc Vovk, Jure Ravnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: A numerical model of a flue gas scrubber sump is developed with the aim of enabling optimization of the design of the sump in order to reduce energy consumption. In this model, the multiphase flow of the continuous phase, i.e., water, and the dispersed phase, i.e., air bubbles, is considered. The air that is blown in front of the agitators, as well as the influence of the flow field of the agitators on the distribution of the dispersed phase and the recirculation pumps as outlet, is modeled. The bubble Sauter mean diameter is modeled using the population balance model. The model is used to analyze operating parameters such as the bubble retention time, the average air volume fraction, bubble Sauter mean diameter, the local distribution of the bubble size and the amount of air escaping from the pump outlets at two operating points. The purpose of the model is to simulate the two-phase flow in the sump of the flue gas scrubber using air dispersion technology with a combination of spargers and agitators, which, when optimized, reduces energy consumption by 33%. The results show that the homogeneity of air is lower in the bottom part of the absorber sump and that the amount of air escaping through recirculation pipes equals 1.2% of the total air blown into the absorber sump. The escaping air consists mainly of bubbles smaller than 6 mm. Additional operating point results show that halving the magnitude of the linear momentum source lowers the air retention, as well as the average homogeneity of the dispersed air
Ključne besede: flue gas scrubbing, air dispersion, numerical model, OpenFoam
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 212; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (41,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Numerično modeliranje dvofaznega toka v rezervoarju mokrega pralnika dimnih plinov : magistrsko delo
Nejc Vovk, 2023, magistrsko delo

Opis: Za termoenergetske postroje so države postavile pravila, ki narekujejo omejitve emisij zdravju škodljivih plinov. Ta pravila so povzročila razvoj tehnologij čiščenja dimnih plinov, emitiranih iz termoenergetskih postrojev. Eden največjih onesnaževalcev je žveplov dioksid (SO2), ki nastaja pri zgorevanju premoga, onesnaženega z žveplom. V magistrskem delu obravnavamo mokri kalcitni postopek, ki zahteva izgradnjo pralnika dimnih plinov. V pralniku se žveplov dioksid absorbira v kapljice vode, v katerih je raztopljen apnenec. V reakciji ki poteče, nastane kalcijev sulfid (CaSO3), ki ob prenasičenju v vodi tvori kristale. Nastala suspenzija se zbira v spodnjem delu pralnika – rezervoarju, ki skrbi za tvorbo stabilnega produkta, kalcijevega sulfata (CaSO4). Slednje je izvedeno s prisilno oksidacijo, z uporabo kombinacije razpršilnih šob in mešal (agitatorjev), ki poskrbijo za čim daljši zadrževalni čas disperzne faze. Predstavljen je numerični model rezervoarja pralnika dimnih plinov, s katerim simuliramo večfazni tok v rezervoarju. V tem modelu obravnavamo tok zvezne faze (vode) in disperzne faze (mehurčkov zraka). Modelirano je vpihovanje zraka v področje pred agitatorji, vpliv tokovnega polja agitatorjev na distribucijo disperzne faze in obtočne črpalke, kot iztok tekočine iz rezervoarja. Razvoj Sauterjevega premera mehurčkov je modeliran po populacijskem modelu. Namen izdelave modela je bil analizirati vpliv obtočnih črpalk, ki domnevno motijo učinkovito disperzijo zraka. Rezultati kažejo, da izteka največ zraka skozi obtočno črpalko v skrajni legi, skupno pa skozi obtočne črpalke uhaja 1.2 % vpihanega zraka oz. 0.03 m3/s. Preračun je izveden v odprtokodnem programskem paketu OpenFoam v10, z uporabo superračunalniške infrastrukture v okviru projekta HPC RIVR.
Ključne besede: pranje dimnih plinov, disperzija zraka, numerični model, OpenFoam, superračunalnik
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

5.
Implementacija Vodne direktive v praksi na izbranih primerih
Anja Motaln, 2019, magistrsko delo

Opis: Vodna direktiva je strateško pomemben evropski dokument, ki ureja in ščiti evropske vodne ekosisteme. Pomemben je tudi za Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije. V teoretičnem delu smo dokument Vodna direktiva predstavili in analizirali z geografskega vidika preučevanja vodnih ekosistemov. Z analizo obsežnih dokumentov, ki sestavljajo Vodno direktivo, smo raziskali njeno sestavo, vsebino in nosilce. V praktičnem delu smo prikazali rezultate uspešnosti Slovenije in sosednjih držav pri implementaciji Vodne direktive. Predstavili smo ukrepe, ki jih je uvedla Slovenija za izboljšanje stanja vodnih ekosistemov. Glavni del raziskave je temeljil na analizi izbranih vodnih teles ter izvedbi monitoringa po kriterijih Vodne direktive. Analizirali smo pet vodnih teles v severovzhodni Sloveniji, in sicer potok Bistrico, reko Dravinjo, ribnik Gaj na Pragerskem, Sestrško jezero in izvir Toplega potoka v Studenicah. Rezultati opravljenih meritev so pokazali, da so vodni ekosistemi po zahtevah Vodne direktive v zelo dobrem, dobrem ali zmernem stanju glede na kakovostne razrede. V delo smo vključili tudi pedagoški vidik, pri čemer smo predstavili primere nalog, ki jih lahko učitelji vključijo v vzgojno-izobraževalni proces v srednjih šolah. Dijaki tako spoznajo Vodno direktivo kot evropski dokument varovanja vodnih virov s poudarkom na geografskem terenskem delu
Ključne besede: Vodna direktiva, vodni ekosistem, ekološko stanje, kemijsko stanje, kakovostni razred
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko delo
Urška Povalej, 2022, magistrsko delo

Opis: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

7.
Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko delo
Katja Dolničar, 2022, magistrsko delo

Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 527; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

8.
Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko delo
Ema Ileršič, 2022, magistrsko delo

Opis: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Ključne besede: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 372; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

9.
Regionalna geografija države Senegal/Afrika s poudarkom na možnostih sodelovanja s Slovenijo
Tjaša Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali državo Senegal s poudarkom na naravnih in družbenih podatkih. V teoretičnem delu smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Senegala ter izpostavili najpogostejše okoljske probleme. V nadaljevanju smo ugotavljali, kakšno je gospodarsko sodelovanje med Senegalom in Slovenijo ter ugotovili, da med državama ne potekajo večji projekti z izjemo projekta za zagotavljanje samooskrbe v sodelovanju Mednarodnega centra za ekoremediacije in Zavoda Most – povezava Evrope in Afrike. V empiričnem delu smo opravljali intervju z direktorjem Afriških naložb o Senegalu na področju politike, zdravstva, vodne oskrbe, izobraževanja, kmetijstva in turizma. Rezultate smo analizirali z metodo kodiranja in jih prikazali z njeno zadnjo fazo, tj. z formuliranjem teorije. Senegal ima ugodno geografsko lego, saj leži na križišču večjih prometnih poti. Ker je to ravninska država, se ljudje v večini ukvarjajo s kmetijstvom, ki je najpomembnejša gospodarska dejavnost, vendar je kmetijska produktivnost v zadnjih letih slabša zaradi dezertifikacije in deforestacije. Poleg teh so bile v rezultatih izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo spreminjanje pokrajine, kar se kaže v dvigovanju morske gladine in degradaciji ekosistemov. Polovica vsega prebivalstva je revnega in izpostavljenega lakoti ter pomanjkanju osnovne zdravstvene oskrbe. V državi prevladuje mlado prebivalstvo, ki pa zaradi slabše dostopnosti do izobraževalnih ustanov nima enakih možnosti za izobraževanje. Pomanjkanje ustreznega cestnega in železniškega prometa v državi se kaže tudi v slabši turistični razvitosti. Na podlagi podrobnega poznavanja države Senegal, njenih potencialov in potreb smo oblikovali dva projekta kot možnost sodelovanja med Slovenijo ter Senegalom na področju razvoja trajnostnega turizma in zagotavljanja kakovostnega izobraževanja ter lokalne samooskrbe.
Ključne besede: Senegal, mednarodni projekt, samooskrba, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

10.
Napoved vremena z uporabo strojnega učenja : diplomsko delo
Timi Vovk, 2021, diplomsko delo

Opis: Strojno učenje se vse bolj uporablja za napoved prihodnjih stanj. V diplomskem delu je preizkušenih več modelov strojnega učenja za napoved vremenskih parametrov s ciljem izdelave čim boljšega. Modeli v enem mahu napovedujejo terminsko zračno temperaturo ali globalno sevanje za prvo, dvanajsto in štiriindvajseto uro. Ustvarjenih je več modelov z različno arhitekturo. Ti so naučeni iz obdelanih in urejenih podatkov pridobljenih iz javno dostopnega arhiva vremena ARSO. V ospredju algoritmov nadzorovanega stojnega učenja sta Elastic Net in GRU. Arhitektura za izdelavo GRU modelov je zgrajena na podlagi predlaganih modelov drugih avtorjev. Najbolje se je izkazal model GRU (60, 30, 10).
Ključne besede: nadzorovano strojno učenje, GRU, Elastic Net, temperatura zraka, sončno sevanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 891; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici