Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The food supplement market is growing as many consumers wish to complement their nutrient intake. Despite all the regulations in place to ensure food supplements safety, there are still many cases of irregularities reported especially connected to internet sales. Twenty resveratrol food supplement products sold on the Slovenian market were evaluated on their compliance of declared vs. determined resveratrol content, as well as the compliance of labels with the European Union (EU) and Slovenian regulatory requirements. Both the ingredient contents and food information are important parts of food safety. Analyses of 20 food supplements performed using high-performance thin-layer chromatography (HPTLC) coupled with densitometry showed that 95% of products had contents different from what was declared and 55% of products contained higher contents than declared. In 25% of the products the determined content per unit exceeded the maximum level (150 mg/day) specified in EU novel food conditions for food supplement with trans-resveratrol. Evaluation of the 20 food supplement labels included mandatory and voluntary food information, food supplement information, novel food information, health claims and nutrition claims. Most labels contained the necessary information, but multiple errors were observed ranging from typos to misleading practices. From a food safety perspective there is still a lot of improvement needed in the field of food supplements.
Ključne besede: trans-resveratrol, dietary supplements, food safety, regulation, labels, health claims, nutrition claims, novel foods, high-performance thin-layer chromatography, HPTLC
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: A numerical model of a flue gas scrubber sump is developed with the aim of enabling optimization of the design of the sump in order to reduce energy consumption. In this model, the multiphase flow of the continuous phase, i.e., water, and the dispersed phase, i.e., air bubbles, is considered. The air that is blown in front of the agitators, as well as the influence of the flow field of the agitators on the distribution of the dispersed phase and the recirculation pumps as outlet, is modeled. The bubble Sauter mean diameter is modeled using the population balance model. The model is used to analyze operating parameters such as the bubble retention time, the average air volume fraction, bubble Sauter mean diameter, the local distribution of the bubble size and the amount of air escaping from the pump outlets at two operating points. The purpose of the model is to simulate the two-phase flow in the sump of the flue gas scrubber using air dispersion technology with a combination of spargers and agitators, which, when optimized, reduces energy consumption by 33%. The results show that the homogeneity of air is lower in the bottom part of the absorber sump and that the amount of air escaping through recirculation pipes equals 1.2% of the total air blown into the absorber sump. The escaping air consists mainly of bubbles smaller than 6 mm. Additional operating point results show that halving the magnitude of the linear momentum source lowers the air retention, as well as the average homogeneity of the dispersed air
Ključne besede: flue gas scrubbing, air dispersion, numerical model, OpenFoam
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 34
Celotno besedilo (41,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vodna direktiva je strateško pomemben evropski dokument, ki ureja in ščiti evropske vodne ekosisteme. Pomemben je tudi za Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije. V teoretičnem delu smo dokument Vodna direktiva predstavili in analizirali z geografskega vidika preučevanja vodnih ekosistemov. Z analizo obsežnih dokumentov, ki sestavljajo Vodno direktivo, smo raziskali njeno sestavo, vsebino in nosilce. V praktičnem delu smo prikazali rezultate uspešnosti Slovenije in sosednjih držav pri implementaciji Vodne direktive. Predstavili smo ukrepe, ki jih je uvedla Slovenija za izboljšanje stanja vodnih ekosistemov. Glavni del raziskave je temeljil na analizi izbranih vodnih teles ter izvedbi monitoringa po kriterijih Vodne direktive. Analizirali smo pet vodnih teles v severovzhodni Sloveniji, in sicer potok Bistrico, reko Dravinjo, ribnik Gaj na Pragerskem, Sestrško jezero in izvir Toplega potoka v Studenicah. Rezultati opravljenih meritev so pokazali, da so vodni ekosistemi po zahtevah Vodne direktive v zelo dobrem, dobrem ali zmernem stanju glede na kakovostne razrede. V delo smo vključili tudi pedagoški vidik, pri čemer smo predstavili primere nalog, ki jih lahko učitelji vključijo v vzgojno-izobraževalni proces v srednjih šolah. Dijaki tako spoznajo Vodno direktivo kot evropski dokument varovanja vodnih virov s poudarkom na geografskem terenskem delu
Ključne besede: Vodna direktiva, vodni ekosistem, ekološko stanje, kemijsko stanje, kakovostni razred
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,61 MB)

Opis: V magistrskem delu smo proučevali državo Senegal s poudarkom na naravnih in družbenih podatkih. V teoretičnem delu smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Senegala ter izpostavili najpogostejše okoljske probleme. V nadaljevanju smo ugotavljali, kakšno je gospodarsko sodelovanje med Senegalom in Slovenijo ter ugotovili, da med državama ne potekajo večji projekti z izjemo projekta za zagotavljanje samooskrbe v sodelovanju Mednarodnega centra za ekoremediacije in Zavoda Most – povezava Evrope in Afrike. V empiričnem delu smo opravljali intervju z direktorjem Afriških naložb o Senegalu na področju politike, zdravstva, vodne oskrbe, izobraževanja, kmetijstva in turizma. Rezultate smo analizirali z metodo kodiranja in jih prikazali z njeno zadnjo fazo, tj. z formuliranjem teorije. Senegal ima ugodno geografsko lego, saj leži na križišču večjih prometnih poti. Ker je to ravninska država, se ljudje v večini ukvarjajo s kmetijstvom, ki je najpomembnejša gospodarska dejavnost, vendar je kmetijska produktivnost v zadnjih letih slabša zaradi dezertifikacije in deforestacije. Poleg teh so bile v rezultatih izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo spreminjanje pokrajine, kar se kaže v dvigovanju morske gladine in degradaciji ekosistemov. Polovica vsega prebivalstva je revnega in izpostavljenega lakoti ter pomanjkanju osnovne zdravstvene oskrbe. V državi prevladuje mlado prebivalstvo, ki pa zaradi slabše dostopnosti do izobraževalnih ustanov nima enakih možnosti za izobraževanje. Pomanjkanje ustreznega cestnega in železniškega prometa v državi se kaže tudi v slabši turistični razvitosti. Na podlagi podrobnega poznavanja države Senegal, njenih potencialov in potreb smo oblikovali dva projekta kot možnost sodelovanja med Slovenijo ter Senegalom na področju razvoja trajnostnega turizma in zagotavljanja kakovostnega izobraževanja ter lokalne samooskrbe.
Ključne besede: Senegal, mednarodni projekt, samooskrba, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,34 MB)