Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane. Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev. Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Ključne besede: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Potrošništvo je osnovna premisa sodobnega ekonomskega sistema in vsak potrošnik je »esenca« preživetja obstoječe svetovne in tudi evropske ekonomije. Svet in Evropska unija sta se s sodobnim pojmom potrošnika kot ključnim deležnikom in poganjalcem ekonomije srečala v petdesetih letih prejšnjega stoletja, nekoliko kasneje, v sedemdesetih, pa se je intenzivno začelo govoriti in tudi formalizirati osnovne potrošnikove pravice, ki odtlej z osveščenostjo javnosti na moči le še pridobivajo. Ena izmed t. i. univerzalnih potrošnikovih pravic je tudi pravica do pravnega varstva. V predmetni diplomski nalogi govorimo o trenutno najsodobnejšem pristopu zaščite potrošnikov, in sicer o alternativnih metodah reševanja potrošniških sporov in novem trendu reševanja sporov preko spleta. Pri alternativnem reševanju sporov (ARS) gre za neformalne postopke reševanja sporov, v katerih stranke s pomočjo specializirane tretje osebe poizkušajo rešiti spor. Glavni prednosti ARS sta hitrost postopka in stroškovna dostopnost. Pristopi alternativnega reševanja sporov se nenehno razvijajo in ob revoluciji, ki jo je prinesel svetovni splet, se je začel v svetu razvijati tudi koncept reševanja sporov preko spleta. Tako pod kratico ODR (Online dispute resolution) razumemo mehanizme alternativnih načinov reševanja sporov z uporabo spleta. V slovenskem prostoru se uporablja kratica SRS – spletno reševanje sporov. Uporabi ARS in SRS postopkov se že od samega začetka kot najpomembnejša posledica pripisuje izboljšanje delovanja trga predvsem zaradi s tem predvidenega lažjega »dostopa do pravice«, hitrega in učinkovitega reševanja sporov izven sodne dvorane in s tem posledično povečanega zaupanja potrošnika v sam trg. Evropska unija je spomladi 2013 sprejela Uredbo o spletnem reševanju potrošniških sporov in Direktivo o alternativnem reševanju potrošniških sporov, ki sta naslednji povsem direktni korak povezave potrošništva in omenjenih metod reševanja sporov. Glavni namen nove ureditve je zagotoviti vsem potrošnikom hitro in cenovno učinkovito pot do razrešitve konfliktov brez dolgotrajnih sodnih postopkov, in sicer v vseh oblikah sporov, ki jih imajo potrošniki s trgovci, najsi bodo to pogodbena razmerja med domačimi akterji ali pa čezmejna razmerja. Do konca leta 2015 naj bi pričela »obratovati« še enotna vseevropska spletna platforma, ki bi delovala kot »aktivni vmesnik« za spletno obravnavo potrošniških sporov.
Ključne besede: potrošnik, alternativno reševanje sporov, spletno reševanje sporov, pravice potrošnikov, Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov, Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov, splet
Objavljeno v DKUM: 09.05.2014; Ogledov: 1961; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo preskusili tehnologijo VMware za potrebe virtualizacije računalniške infrastrukture razvojnega oddelka v podjetju Hermes SoftLab d.o.o. Podane so teoretične osnove virtualizacije. Preskus je obsegal vzpostavitev strojne in mrežne opreme ter namestitev celotne infrastrukture VMware. Prikazani so ključni koraki pri namestitvi posameznih rešitev, potrebne nastavitve za vzpostavitev povezav v virtualni infrastrukturi in definiranje osnovnih procesov uporabe. Predstavljene so glavne funkcionalnosti VMware VirtualCenter in Lab Manager ter potencialne koristi uporabe le-teh v konkretnem podjetju.
Ključne besede: virtualizacija, VMware, strežnik ESX, VirtualCenter, Lab Manager
Objavljeno v DKUM: 07.01.2010; Ogledov: 2617; Prenosov: 266
Celotno besedilo (2,29 MB)