Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko podaljševanja osnove pri pregibanju in tvorbi svojilnih pridevnikov na primeru tujih priimkov, katerih nosilci so osebe moškega spola. Spodbudo za nastanek magistrskega dela predstavlja jezikovna študija primera (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r, ki je nakazala na določena razhajanja med jezikovno normo in trenutno rabo. Zanimalo me je, kako podaljševanje osnove pri pregibanju prevzetih priimkov dojemajo dijaki in dijakinje v 3. letniku splošnih gimnazij v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljena že obstoječa pravila za tvorjenje eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola z osnovo na -r, ugotovitve izvedenih raziskav in odgovori strokovnjakov na vprašanja, povezana s problematiko magistrskega dela. V teoretični del je vključena tudi že omenjena raziskava, nastala pod mentorstvom in v soavtorstvu z red. prof. dr. Ireno Stramljič Breznik. Za lažjo interpretacijo rezultatov sem pregledala aktualna učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije, in sicer kako in če sploh je naslovna problematika predstavljena v učnih gradivih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 305 dijakov in dijakinj 3. letnika splošnih gimnazij v Sloveniji. S spletno anketo, ki je med drugim vsebovala 20 tujih moških priimkov, katerih osnova se konča na -r, sem preverila oblikoslovno in tvorbno zmožnost anketiranih, natančneje podaljševanje osnove priimkov z -j pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika. Rezultate ankete sem primerjala s korpusno analizo študije primera. Ugotovila sem, da so rezultati korpusne analize in raziskave, izvedene na vzorcu dijakov in dijakinj, primerljivi. Jezikovni uporabniki v večini sledijo aktualni jezikovni normi in osnove priimkov glede na pravila (ne)podaljšujejo. Odstopanja od trenutnih napotil Slovenskega pravopisa (2001) izkazuje le ena skupina priimkov – priimki z osnovo na -r in nemim e (tip Moliere, Shakespeare, Voltaire). Razloge za to lahko pripišem ali nepoznavanju jezikovnih pravil ali pravopisnim napotilom, ki niso v skladu s prevladujočo rabo. Učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije sicer opozorijo na spremembe pri sklanjanju eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola, a le na primerih občnih in domačih lastnih imen. Anketirani v večini niso seznanjeni s pravili tvorbe tovrstnih oblik tujih moških priimkov, oblike najpogosteje tvorijo »po posluhu«. Vzpodbudna je ugotovitev, da večina slovenskih gimnazij dijakom ponuja dejavnosti, v okviru katerih lahko nadgrajujejo svoje znanje slovenskega jezika, saj anketirani v okviru obšolskih dejavnosti ne izkazujejo dodatnega zanimanja za slovenščino.
Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, prevzeta osebna lastna imena, tvorbna zmožnost, tuji priimki
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 713; Prenosov: 84
Celotno besedilo (3,10 MB)