| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovne zahteve in viri v povezavi z izgorelostjo med medicinskimi sestrami na oddelkih intenzivne medicine
Ana Pehnec, 2019, magistrsko delo

Opis: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Ključne besede: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 674; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Postopek zavarovanja dokazov po ZPP
Luka Pehnec, 2016, diplomsko delo

Opis: Civilno procesno pravo je veja civilnega prava, ki obravnava procesna ravnanja subjektov, ki se znajdejo v sporu glede določene pravice. Temeljni zakon, ki ureja to materijo je ZPP, ki na področju civilno pravdnega postopka določa pravila postopanja v pravdi oz. kategorizira pristojnosti in naloge razdeljene med procesnimi subjekti. Ena od bistvenih faz postopka je faza dokazovanja. V njem se na podlagi predloženih dokazov, ki jih predlagajo stranke in tudi včasih sodišče po uradni dolžnosti, ugotavlja resnično dejansko stanje tako, da se spoštuje načelo pravičnosti in da je končna odločitev o sporni pravici oz. predmetu enaka resničnemu dejanskemu stanju. V diplomski nalogi bom s pomočjo strokovne literature, zakona in sodne prakse predstavil segment civilnopravdnega postopka, natančneje zavarovanje dokazov pred pravdo ali tekom pravde, pa tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če se postopek nadaljuje z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor grozi, da se določen dokaz oz. sredstvo kasneje iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel izvesti ali grozi bojazen, da se dokaz lahko uniči ali izgubi, kar bi imelo lahko posledico za potek pravdnega postopka. Na področju zavarovanja dokazov pa ni samo relevantna domača zakonodaja, ki določa predpostavke in procesna pravila pri uporabi tega instituta, temveč daje svoje smernice in argumentacije prav tako mednarodna skupnost, natančneje Uredba Sveta Evrope. Uredba se navezuje tudi na postopke dokazovanja, natančneje opredeljuje postopke zavarovanja dokazov, kadar se postopek v posamezni državi članici razširi na področje druge države članice in se zahteva mednarodna solidarnost in pomoč pri reševanju konkretne zadeve.
Ključne besede: civilno procesno pravo, ZPP-1, civilni pravdni postopek, dokazi, ogroženost dokazov, zavarovanje dokazov, Uredba o dokazih
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 1675; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (791,64 KB)

3.
VLOGA ZDRAVSTVENE NEGE OB ŠOKOVNIH STANJIH
Martina Bobič, 2015, diplomsko delo

Opis: Vloga zdravstvene nege ima zelo pomembno vlogo ob razvijajočem se šoku, saj so medicinske sestre tiste, ki preživijo več ur dnevno s bolnikom in tako najhitreje opazijo spremembo na njem. Šok je stanje, ki lahko pride nenadoma ali pa se razvija kar nekaj ur, zato je zelo pomembna vedno celostna individualna obravnava bolnika. Šok je ozdravljivo stanje, če ga znamo pravočasno odkriti, čeprav lahko imajo bolniki, ki preživijo šok pogosto amnezijo za dogodke iz časa, ko so bili šokirani. Namen diplomskega dela je predstaviti najpogostejša šokovna stanja in kako pri tem ustrezno ukrepati. V diplomskem delu je pri vsakem šokovnem stanju opisan razvoj šoka, torej kako se kaže sprememba na bolniku in kako ukrepati oz. šok preprečiti, zdraviti. Opisano je tudi, kako pomembna je vloga medicinske sestre ob nastanku šoka, kaj vse je potrebno narediti do prihoda zdravnika.
Ključne besede: šok, distributivni šok, septični šok, spinalni šok, adrenalna kriza, citotoksični šok, vloga medicinske sestre.
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 1287; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (276,04 KB)

4.
5.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA MED PREKUTANO DILATACIJO AORTNE ZAKLOPKE
Nika Groznik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zdravstveno nego pacienta med balonsko dilatacijo aortne zaklopke. V njem je predstavljeno delo in kompetence dipl. medicinske sestre ob bolniku v katetrskem labaratoriju.V prvem delu je predstavljena aortna stenoza kot diagnoza in opisan poseg-balonska dilatacija aortne zaklopke. V drugem delu diplomske naloge je opisan konkreten primer, kjer je prikazana priprava pacienta tako fizična kot psihična, priprava delavnega prostora in umerjanje aparatur, ki so potrebne za natančno opravljene meritve v srčnih votlinah med samim posegom. V diplomskem delu bomo zaradi lažjega razumevanja zdravstvene nege bolnika med dilatacijo aortne zaklopke, na kratko opisali anatomijo in fiziologijo aortne zaklopke.
Ključne besede: aortna zaklopka, aortna stenoza, balonska dilatacija aortne zaklopke (BAV), zdravstvena nega.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 1387; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (354,52 KB)

6.
Dejavniki tveganja za srčno - žilne bolezni
Sabina Hudobreznik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni dejavniki tveganja, kateri vplivajo na nastanek srčno – žilnih bolezni. Pri posameznem dejavniku smo opisali kakšen je njihov vpliv na nastanek bolezni ter načine, s katerimi preprečujemo dejavnike tveganja in na ta način izboljšamo kakovost življenja. Prav tako je predstavljena zdravstvena vzgoja, na področju preprečevanja srčno – žilnih bolezni, vrste zdravstveno - vzgojnih delavnic, katere pacientom pomagajo pri opustitvi nezdravih navad ter vloga medicinske sestre pri osveščanju, motiviranju in vzpodbujanju pacientov k zdravemu življenjskemu slogu. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali seznanjenost pacientov z dejavniki tveganja ter njihov življenjski slog. Raziskavo smo izvedli v Specialistični kardiološki ambulanti med 50 naključno izbranimi pacienti. Rezultati. Anketiranci so le delno seznanjeni z dejavniki tveganja, saj nekaterih zelo pomembnih dejavnikov tveganja ne poznajo. Anketiranci imajo v večini razvite slabe razvade, ali vsaj nekatere, v največji meri je kot dejavnik tveganja prisoten stres, slaba polovica pa je tudi kadilcev. Z raziskavo smo ugotovili velik vpliv medijev, pomembno vlogo medicinske sestre pri svetovanju, razviden pa je tudi velik vpliv družinskih članov. Prav tako smo ugotovili, da se pri anketirancih kaže želja po spremembi življenjskega sloga, vendar je rezultat velikokrat neuspešen zaradi različnih razlogov. Sklep. V prihodnosti bo potrebno še veliko narediti na področju promocije zdravja. Zelo pomembno je, da zdravstveno osebje pozitivno vpliva na medije in družinske člane. Potrebno je še veliko edukacije na področju dejavnikov tveganja. Potrebno je spodbuditi ljudi k spremembam življenjskega sloga, predvsem k zdravi prehrani in telesni aktivnosti, kar pa posledično pozitivno vpliva tudi na zmanjšanje srčno – žilnih bolezni.
Ključne besede: dejavniki tveganja, srčno – žilne bolezni, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3913; Prenosov: 677
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
Pregled motenj srčnega ritma pri bolnikih na kardiološkem oddelku
Mateja Podergajs, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili motnje srčnega ritma. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje in zgradbo obtočil, vzroke, klinične znake in simptome in hemodinamske posledice motenj srčnega ritma. Predstavili smo najpogostejše nadprekatne, prekatne in motnje srčnega ritme, katere so povzročene zaradi bolezni sinusnega vozla ali prevodnega sistema, ob vsaki motnji pa je prikazan tudi EKG posnetek. Opisali smo najpogostejše preiskave za ugotavljanje motenj srčnega ritma. Opredelili smo vlogo medicinske sestre pri motnjah srčnega ritma, njeno vlogo pri snemanju EKG-ja ter pri monitoringu. Predstavili smo srčne ritme, katere mora medicinska sestra prepoznati, in kako pri teh pravilno ukrepati. V okviru raziskovalnega dela smo raziskali, katere motenje srčnega ritma so, na kardiološkem oddelku SB Celje, najpogostejše v prvih 24 urah hospitalizacije pri monitoriranih bolnikih ter simptome, ki so jih pri motnjah ritma navajali bolniki ali smo jih z meritvami ugotovili sami. Ugotavljali smo delež življenjsko ogrožajočih motenj srčnega ritma, natančnost ugotavljanja in dokumentiranja aritmij s strani medicinskih sester in njihovo ukrepanje pri življenjsko ogrožajočih motnjah srčnega ritma pred prihodom zdravnika.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, medicinska sestra, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma, ukrepanje, dokumentiranje
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 3484; Prenosov: 769
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
PACIENT Z VENSKO TROMBOZO
Mitja Tonejc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, kjer v prvem delu opredelimo vensko trombozo kot bolezen sodobnega časa, ugotavljamo dejavnike tveganja za nastanek bolezni, njeno diagnostiko, zdravljenje bolezni, njene pričakovane zaplete in preprečevanje nastanka le-te. V nadaljevanju predstavimo dnevno bolnišnico oziroma ambulantno obliko zdravljenja kot utečeno metodo dela, ki pripomore k boljšim rezultatom zdravljenja, ter pomen zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri izvajanju negovalnih intervencij. Poudarimo tudi pomen zdravstvene vzgoje pacienta o bolezni, njegovo sprejemanje in življenje z boleznijo. V drugem, empiričnem delu pa predstavljamo rezultate raziskave, izvedene med pacienti v trombotičnem dispanzerju na Polikliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra septembra 2010. Ugotavljamo, da moški v povprečju zbolevajo nekoliko prej kot ženske, vendar je razlika minimalna. Med preiskovanimi ženskami je sicer več tistih z osnovno in srednjo oziroma poklicno izobrazbo, med moškimi pa več s visoko/višjo in univerzitetno izobrazbo. Raziskava kaže, da vsi preiskovanci nimajo dovolj znanja o svoji bolezni, saj le polovica pacientov pozna vzroke, ki so pri njih pripeljali do bolezni, prav tako pa nekateri vprašani ne poznajo dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do VT. Na drugi strani pa ugotavljamo, da je večina preiskovancev dobro seznanjena s samim zdravljenjem VT, nekoliko manj pa razumejo ukrepe, kot je povijanje nog in priporočila glede fizične aktivnosti.
Ključne besede: pacient, venska tromboza, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 3202; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

9.
DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIK IN NJEGOVA VLOGA PRI OSKRBI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM V PREHOSPITALNI ENOTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Samo Podhostnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili začetke in organiziranost nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji, organiziranost NMP na Koroškem, ker je posebnost v slovenskem prostoru, ter samo sestavo prehospitalne (PHE) enote. Na kratko smo predstavili tudi zgradbo in delovanje krvnih obtočil. Opisali smo akutni koronarni sindrom (AKS), klinično sliko ter verigo preživetja ob AKS-ju. Opredelili smo delitev AKS-ja glede na 12-kanalni elektrokardiogram in možne zaplete ob AKS-ju. Omenili smo tudi obravnavo bolnika z AKS-jem s strani PHE enote NMP ter vlogo diplomiranega zdravstvenika in aktivnost zdravstvene nege pri oskrbi bolnikov z AKS-jem v PHE enoti. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Zdravstveno reševalnem centru Koroške, smo predstavili podatke, koliko bolnikov z AKS-jem iz terena prepeljemo v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in koliko v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da so bolniki z AKS-jem starejši ter da prevladuje moški spol, čas in pot sta bila krajša do SB Slovenj Gradec. Večino bolnikov smo prepeljali v SB Slovenj Gradec, vsi bolniki so bili dispnoični ali z bolečino v prsih, v samo enem primeru je prišlo do zapletov med prevozom — reanimacija.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, nujna medicinska pomoč, prehospitalna obravnava, diplomirani zdravstvenik v prehospitalni enoti.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 3030; Prenosov: 594
.pdf Celotno besedilo (10,17 MB)

10.
Zdravstvena nega pacienta z angino pektoris
Katja Romih, 2010, diplomsko delo

Opis: Umrljivost in obolevnost zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi z drugimi kroničnimi obolenji v svetu in pri nas močno naraščata. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili ishemično bolezen srca, angino pektoris ter vlogo medicinske sestre pri pacientih, ki so oboleli za angino pektoris. V drugem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na vzorcu 50 pacientov, kardiološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov z angino pektoris in prvimi ukrepi ob pojavu bolečine za prsnico. Prav tako smo želeli ugotoviti zadovoljstvo pacientov z delom in odnosom zdravstvenih delavcev do njih. Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot 50 % anketiranih pacientov seznanjenih z angino pektoris ter da poznajo znake in znajo tudi pravilno ukrepati. Prav tako smo ugotovili, da je kar 86 % anketirancev zadovoljnih z delom in odnosom zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: ishemična bolezen srca, stabilna angina pektoris, medicinska sestra, zdravnik, preiskave
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 3444; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici