| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategies for managing time and costs in speech corpus creation : insights from the Slovenian ARTUR corpus
Darinka Verdonik, Andreja Bizjak, Andrej Žgank, Mirjam Sepesy Maučec, Mitja Trojar, Jerneja Žganec Gros, Marko Bajec, Iztok Lebar Bajec, Simon Dobrišek, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Parliamentary debates represent an essential part of democratic discourse and provide insights into various socio-demographic and linguistic phenomena - parliamentary corpora, which contain transcripts of parliamentary debates and extensive metadata, are an important resource for parliamentary discourse analysis and other research areas. This paper presents the Slovenian parliamentary corpus siParl, the latest version of which contains transcripts of plenary sessions and other legislative bodies of the Assembly of the Republic of Slovenia from 1990 to 2022, comprising more than 1 million speeches and 210 million words. We outline the development history of the corpus and also mention other initiatives that have been influenced by siParl (such as the Parla-CLARIN encoding and the ParlaMint corpora of European parliaments), present the corpus creation process, ranging from the initial data collection to the structural development and encoding of the corpus, and given the growing influence of the ParlaMint corpora, compare siParl with the Slovenian ParlaMint-SI corpus. Finally, we discuss updates for the next version as well as the long-term development and enrichment of the siParl corpus.
Ključne besede: recording speech, transcribing speech, transcription guidelines, Less-resourced language
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Navodila za snemanje za portal Govorjena slovenščina
Darinka Verdonik, Andreja Bizjak, Gregor Donaj, Boštjan Makarovič, Cristina Contero Almagro, 2025, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: portal Govorjena slovenščina, snemanje govora
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (307,37 KB)

3.
Judgements of Smiles in an Intergroup Context : magistrsko delo
Ana Milošič, 2024, magistrsko delo

Opis: Most previous research has reported an ingroup advantage for emotion recognition accuracy (e.g. Elfenbein & Ambady, 2002b; Friesen et al., 2019). On the other hand, when researching discrimination between deliberate and spontaneous smiles in a minimal group paradigm, Young (2017) found an outgroup advantage. The goal of the present study was to investigate this phenomenon and examine its underlying mechanisms. Participants completed two blocks of trials where they rated the genuineness of deliberate and spontaneous smiles, as well as reported their motivation to attend to members of either group. The results showed no significant advantage for ingroup or outgroup in smile discrimination accuracy, nor did overall accuracy change with the inclusion of group information. However, participants showed a significantly laxer threshold for labelling a smile as genuine when evaluating ingroup members. Motivation to attend to individuals was highest for ingroup members. These findings suggest the presence of an ingroup positivity bias in ratings of smile genuineness within a minimal group paradigm. Moreover, they suggest that intergroup biases in emotion recognition VI may be less pronounced than previously thought and highlight the potential role of mediators in shaping these biases.
Ključne besede: facial expressions, smile genuineness, intergroup bias, motivation
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
5.
Uporaba okrepitvenega učenja pri učenju igralnih agentov v borilnih igrah : magistrsko delo
Tomi Milošič, 2023, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi smo se osredotočili na razvoj igralnega agenta z uporabo okrepitvenega učenja in posebej obravnavali vprašanje, ali so ti agenti dosegli ali presegli raven profesionalnih človeških igralcev. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema osnovne koncepte okrepitvenega učenja in opisuje uporabljena orodja. V praktičnem delu smo izvedli tri eksperimente z različnimi velikostmi korakov in časi usposabljanja modela ter nato primerjali njihovo uspešnost. Naša analiza kaže, da se v našem konkretnem primeru s povečevanjem časa učenja pri uporabi tehnik okrepitvenega učenja postopoma približujemo optimalnim rezultatom. Naša raziskava potrjuje učinkovitost okrepitvenega učenja pri oblikovanju igralnih agentov, katerih primerjava je relevantna zgolj ob zadostnem obsegu usposabljanja.
Ključne besede: Okrepitveno učenje, igralni lik, borilne igre, Gym Retro, PPO
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
Opredelitev, uvajanje in prakse zelenega računalništva v Sloveniji in tujini
Nina Milošič, 2023, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, kjer so računalniški sistemi nekaj vsakdanjega. Navadno ob njih pomislimo na prednosti, ki jih ponujajo; navsezadnje ne moremo zanikati, da nam na več področjih življenja poenostavljajo delo. Kot slabo lastnost pa največkrat omenimo vedno večjo odvisnost od njih, ki je, sploh pri mladih, vedno bolj problematična. Ne zdi pa se, da se dovolj govori o drugi plati, onesnaževanju, tistem, ki nam je, kot uporabnikom, navadno manj vidna. Ta problematika je gonilo te magistrske naloge. Število računalnikov se povečuje iz dneva v dan, prav tako pa tudi njihova električna poraba. To vpliva na povečevanje delcev karbona v atmosferi. Zeleno računalništvo in njegove strategije predstavljajo možnost za bolj zdrav in varnejši prostor za nas (Vikram, 2015, str. 767). Zeleno računalništvo je pojem, ki ga je težko enotno opisati. Gre namreč za disciplino, ki iz dneva v dan pridobiva pomen in število njenih privržencev. Čeprav, svetovno gledano, zaenkrat še ni regulacij v zvezi z zelenim računalništvom, pa je za pričakovati, da se bo to v naslednjih nekaj letih spremenilo. Podjetja, ki se tega zavedajo in to tudi v tem trenutku že upoštevajo, so na odlični konkurenčni poti. Zanimivo je pogledati statistiko, ki navaja, da so računalniški sistemi »krivci« za 13 % porabe električne energije v pisarniških stavbah. Povedano z drugimi besedami, to predstavlja 2 % letne porabe električne energije v Združenih državah Amerike ali toliko, kot je sama porabi zvezna država New Jersey (Levis in drugi, b. d.). Zdi se, da je Slovenija na tem področju nekaj korakom za ostalimi. Vsaj tako nakazuje naš vprašalnik, ki je pokazal, da več kot 80 % respondentov sploh še ni slišalo za zeleno računalništvo. Po drugi strani pa jih polovica označuje kot zelo pomemben element organizacije v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: zeleno računalništvo, zeleni informacijski sistemi, zelena informacijska tehnologija, družbena odgovornost, trajnost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

7.
8.
Opis govorne baze Artur projekta RSDO
Darinka Verdonik, Andreja Bizjak, Simon Dobrišek, 2023, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: govorna baza Artur, projekt RSDO
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (521,62 KB)

9.
Pogovorni zapis in označevanje govora v govorni bazi Artur projekta RSDO
Darinka Verdonik, Andreja Bizjak, 2023, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: govorna baza Artur, projekt RSDO
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

10.
Standardizirani zapis v govorni bazi Artur projekta RSDO
Darinka Verdonik, Andreja Bizjak, Mitja Trojar, 2023, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: govorna baza Artur, projekt RSDO
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (585,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici