| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Procesi profesionalizacije na področju zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji
Marjan Malešič, Julij Jeraj, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen članka je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na stopnjo profesionalnosti področja zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Proces profesionalizacije razumemo v strukturnem in funkcionalnem smislu. Metode: Pri proučevanju smo uporabili metodo analize vsebine normativnih dokumentov, programov izobraževanja in usposabljanja ter publikacij, ki jih izdajajo ustanove sistema ter raziskovalni inštituti. Analizirali smo podatke Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) o strukturi zaposlenih na obravnavanem področju ter njihovem izobraževanju in usposabljanju. Nestrukturiran intervju smo izvedli s tremi predstavniki URSZR in dvema predstavnikoma gasilske organizacije. S sekundarno analizo javnomnenjskih podatkov in njihovo interpretacijo smo predstavili odnos javnosti do sistema varstva pred nesrečami in njegovih posameznih akterjev. Ugotovitve: Z raziskavo smo ugotovili, da področje zaščite, reševanja in pomoči ni v celoti profesionalizirano niti v strukturnem niti v funkcionalnem pogledu. Popolna strukturna profesionalnost ni smotrn cilj, saj sistem v veliki meri temelji na visoko razvitem prostovoljstvu, ki je potrebno za spoprijemanje sistema z nesrečami. Temu navkljub bi bilo treba poklicne strukture okrepiti, vsaj primerljivo z ravnjo izpred dveh desetletij in več oziroma glede na njihove obstoječe sistemizacije delovnih mest. K povečanju stopnje funkcionalne profesionalnosti bi prispevala uporaba vseh obstoječih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanje specialističnih programov na področju zaščite, reševanja in pomoči. Oblikovanje enotnega profesionalnega združenja bi prispevalo k poenotenju standardov na področju izobraževanja in usposabljanja ter k oblikovanju skupnega etičnega kodeksa. Omejitve: Avtorja članka v analizo nista mogla vključiti vseh struktur, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč sta se osredotočila zgolj na ključne akterje s področja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči. Praktična uporabnost: Praktična uporabnost analize je v pričakovanju, da bi uresničenje vseh predlogov, ki izhajajo iz ugotovitev, omogočilo uspešnejše spoprijemanje z izzivi na področju odziva na nesreče in še povečalo ugled sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v javnosti. Izvirnost: Članek je izviren, vendar temelji na citirani literaturi, virih in podatkih.
Ključne besede: profesionalizacija, zaščita, reševanje in pomoč, Civilna zaščita, gasilci, izobraževanje in usposabljanje, etika, javno mnenje, Slovenija
Objavljeno: 16.05.2020; Ogledov: 322; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Primerjava izgub blaga zaradi neustreznih embalaž med različnimi proizvajalci pijač
Gregor Malešič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi bomo obravnavali izgube blaga zaradi neustrezne embalaže med štirimi različnimi proizvajalci pijač v dveh konkurenčnih trgovinah. Najprej bomo predstavili teoretične osnove o embalaži ter navedli prednosti in slabosti posameznih vrst embalaže, ki so najpogosteje prisotne pri pijačah. Nato bomo preučili obstoječe stanje o izgubah blaga v izbranih trgovskih centrih ter ugotovili, kje so verjetnosti za izgubo blaga največje. V obeh trgovinah bomo za obdobje treh mesecev pregledali število napak pri različnih vrstah embalaže za izbrane štiri proizvajalce. Nadalje jih bomo primerjali s prodanimi proizvodi iz posameznih trgovin ter prikazali, katera embalaža je utrpela najmanj poškodb oziroma kateri od štirih proizvajalcev je bil pri tem najuspešnejši. Na podlagi teh podatkov bomo opredelili učinkovitost obeh konkurenčnih trgovin. Po opravljeni analizi obstoječega stanja bomo podali predloge za možne izboljšave pri oskrbi trgovskega podjetja Spar ter v zaključku predlagali najučinkovitejšo kombinacijo embalaže pri pijačah. Razmislili bomo tudi o možnostih nadaljnjega razvoja na tem področju.
Ključne besede: embalaža, izguba blaga, oskrbovalna veriga, uspešnost, logistika
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 585; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Nevarnosti in ugotavljanje hipervitaminoz askorbinske kisline in vitamina D
Boštjan Muminović, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: vitamin C, vitamin D, hipervitaminoza, prehranski dodatek, toksični učinki
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 887; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (486,06 KB)

4.
Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji
Matej Kravos, Ivan Malešič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Z raziskavo smo želeli ugotoviti število in skupine hospitaliziranih bolnikov, odvisnih od alkohola, z zapleti in brez njih, ter njihove laboratorijske označevalce v letih 2002 in 2007 v psihiatričnih bolnišnicah vzhodne Slovenije. Metode: Študija je retrogradna. V raziskavo smo vključili vse osebe, odvisne od alkohola, ki so bile odpuščene v letih 2002 in 2007. Rezultati: V vseh bolnišnicah skupaj je bilo v letu 2002 odpuščenih 776 bolnikov, leta 2007 pa 672 bolnikov, odvisnih od alkohola. Med bolnišnicami obstajajo razlike v profilu obravnavanih bolnikov. Izstopa nizko število obravnavanih bolnikov z odtegnitvenim stanjem na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Izmed laboratorijskih preiskav vse bolnišnice kot označevalce odvisnosti določajo le gama-gluta-miltransferazo (GGT), aspartat-aminotransferazo (AST) in alanin-aminotransferazo (ALT) ter povprečni volumen eritrocitov (MCV). Vse srednje vrednosti označevalcev so pri odvisnih od alkohola z odtegnitvenimi simptomi v letu 2007 statistično značilno višje kot v letu 2002, razen vrednost MCV pri ženskah. Tudi deleži patoloških vrednosti vseh označevalcev so bili v letu 2007 višji. Zaključki: V bolnišnicah vzhodne Slovenije je bilo število skupno obravnavanih bolnikov, odvisnih od alkohola, leta 2007 statistično značilno manjše kot leta 2002. Zmanjšal se je tudi delež bolnikov, odvisnih od alkohola, v primerjavi z bolniki z ostalimi duševnimi motnjami. Odvisni od alkohola so bili glede na laboratorijske označevalce v letu 2007 telesno statistično značilno bolj prizadeti kakor v letu 2002. Razlike v patoloških vrednostih označevalcev niso bile tako izrazite, da bi nam v klinični praksi bistveno pomagale kot napovednik razvoja odtegnitvenih simptomov in alkoholnih bledežev. V nobeni od bolnišnic v diagnostičnem postopku ne določajo vrednosti transferina z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) in glutamat-dehidrogenaze (GLDH), ki sta najbolj specifična označevalca.
Ključne besede: alkohol, odvisni od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, označevalci odvisnosti od alkohola
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 843; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (476,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Encimi v likvorju
Matej Kravos, Grega Kralj, Ivan Malešič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor smo za leto 2006 hoteli ugotoviti število punkcij in spekter naročenih preiskav s poudarkom na encimski diagnostiki v likvorju. Možgani so zelo bogati z glutamat-dehidrogenazo (GLDH). Ker v literaturi ni podatkov o njegovi aktivnosti v likvorju, smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo merljive aktivnosti GLDH. Poškodbe celic centralnega živčnega sistema (CŽS) povzročijo sproščanje encimov in dvig njihove aktivnosti v likvorju enako kot povzročijo poškodbe drugih tkiv sproščanje encimov v zunajcelično tekočino. Krvno-likvorska pregrada je normalno neprepustna za številne encime krvi, zatougotovljene encimske aktivnosti v likvorju večinoma ne izvirajo iz krvi. GLDH je parenhimski encim in se nahaja v mitohondrijih vseh celic, v možganih pa v celicah nevronov in glije. Njegova znižana aktivnost v možganih lahko privede do degenerativnih okvar oziroma bolezni. Bolniki in metode: V UKC Maribor je bilo opravljenih 1241 lumbalnih punkcij. Določanje beljakovin in glukoze je bilo opravljeno v vseh vzorcih. Izvršene ni bilo nobene encimske preiskave v likvorju. Do sedaj smo na aktivnost GLDH analizirali 71 likvorjev. Encimske aktivnosti so variirale od 0-340 nkat/L. Samo v petih primerih nismo ugotovili aktivnosti GLDH. Raziskava še poteka. Rezultati: V večini analiziranih likvorjev (92,96%) smo ugotovili merljive aktivnosti GLDH.Največ (32,08%) jih je bilo od oseb, obolelih z multiplo sklerozo in pri vseh smo ugotovili merljivo aktivnost GLDH. Podatek še ni objavljen v strokovni literaturi. Zaključki: Ugotovitev merljivih aktivnosti GLDH v likvorju je pomembna glede na njegovo specifično vlogo v možganih. Nadaljnje raziskave bodo ugotovile, ali so tudi diagnostično značilne za določene bolezni CŽS.
Ključne besede: lumbalna punkcija, likvor, encimska diagnostika, glutamat-dehidrogenaza, glutamat, multipla skleroza
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 990; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (120,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) kot označevalec sindroma odvisnosti od alkohola
Matej Kravos, Ivan Malešič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Čezmerno uživanje alkohola prične spreminjati strukturo transferina v transferin z zmanjšanim deležem ogljikohidratov (CDT). Od vseh znanih laboratorijskih označevalcev je edino CDT specifičen, noben pa ni dovolj občutljiv za dokazovanje odvisnosti od alkohola. Metode: V raziskavi smo hotelipotrditi odvisnost od alkohola s pomočjo vprašalnikov in laboratorijskihoznačevalcev, s posebnim poudarkom na CDT. Rezultati: Vključenih je bilo 68 (92,6% moških, 7,4% žensk) krvodajalcev in ambulantnih kontrolnih oseb ter 186 (89,2% moških, 10,8% žensk), bolnišnično zdravljenih zaradi odvisnosti od alkohola. Prvim smo označevalce določili enkrat, drugim ob sprejemu v bolnišnico, po 14 in po 42 dneh. Odvisni od alkohola so imeli statistično značilno zvišane vrednosti CDT, glutamat dehidrogenaze (GLDH), aspartat-aminotransferaze (AST), alanin-aminotransferaze (ALT), gama-glutamil transferaze (GGT), povprečnega volumna eritrocitov (MCV) in znižane vrednosti sečnine. Najbolj zanesljiv je bil CDT z visokima specifičnostjo (91,2%) in občutljivostjo (81,4%). Površina pod krivuljo ROC je bila izjemna z 99,9%. Statistično značilna je bila tudi kinetika normalizacije CDT, AST, ALT, GGT, MCV in kreatinina po 14 dneh ter CDT, AST, GGT, MCV in kreatinina po 42 dneh abstinence. Potek normalizacije vrednosti CDT smo ocenili kot klinično najuporabnejši. Diagnostično najpomembnejša je bila kombinacija CDT, MCV in AST. Pomen GGT je bil nižji od naših pričakovanj. Zaključki: V naši populaciji je CDT, v primerjavi z ostalimi, najbolj specifičen označevalec z visoko občutljivostjo. Kot samostojen označevalec ali kot presejalni test odvisnosti od alkohola pa ni dovolj zanesljiv. Njegova uporabnost je ključna v diagnostiki, kontroli abstinence in izvedenstvu, vendar le v kombinaciji z ostalimi laboratorijskimi označevalci.
Ključne besede: biološki označevalec, etanol, diagnostika odvisnosti, konstelacija preiskav, abstinenca
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 20144; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (155,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Zrelost poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu
Mirko Malešič, 2016, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij spoznava, da je v današnjem času pravilna, pregledna in pravočasna informacija ter znanje o notranjih in zunanjih dejavnikih poslovanja ključnega pomena. Takšen dostop do informacij omogoča poslovno obveščanje, ki je običajno sestavljeno iz podatkovnega skladišča z ETL procesom in programsko opremo (platformo) za izvajanje poizvedb, analiz, pregleda in tudi napovedi poslovanja. Pri tem slovensko sodstvo ni nobena izjema in se je zaradi zmanjševanja sodnih zaostankov, boljšega kadrovskega pregleda nad poslovanjem ter izpolnjevanja drugih zakonskih zahtev po izdelavi raznih statističnih poročil, odločilo za uvedbo podatkovnega skladišča in poslovnega obveščanja. Zrelost na področju poslovnega obveščanja v organizaciji se ugotavlja na podlagi zrelostnega modela, kjer se na podlagi uvrstitve v ustrezno hierarhično stopnjo ugotavlja stanje na področju poslovnega obveščanja. Na podlagi petih največkrat omenjenih modelov zrelosti (CMM, AMR, Gartner, HP, TDWI) smo razvili lasten stopenjski zrelostni model za ugotavljanje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Da bi lahko razvili svoj sistem zrelosti se je bilo potrebno seznaniti z evolucijo, zgradbo, gradniki in značilnostmi poslovnega obveščanja, ter z njegovimi vplivi ter koristmi za organizacijo s poudarkom na Kimball-ovem modelu uvedbe poslovnega obveščanja. Prav tako pa je bilo potrebno opraviti analizo in sintezo največkrat uporabljenih petih modelov zrelosti. Na podlagi razvitega stopenjskega modela zrelosti s petimi stopnjami in petimi dimenzijami, smo razvili tudi vprašalnik za ugotavljanje tehnične stopnje zrelosti in vprašalnik za ugotavljanje platformske stopnje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Oba vprašalnika sta služila kot osnova za kvalitativno raziskavo primera tehnične in platformske zrelosti v slovenskem sodstvu. Poleg tega smo predpostavili, da bi poslovno obveščanje v realnem času še dodatno pripomoglo k večji kakovosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu, to je k še hitrejši odpravi zaostankov. Pri tem se je večina udeležencev raziskave sicer strinjala s trditvijo, da bi pohitrili pridobivanje informacij iz platforme poslovnega obveščanja, vendar obstoječi sistem zaradi narave pravnih postopkov zadošča, uvajanje pa bilo tudi povezano z precejšnimi dodatnimi stroški. Torej ta teza ni potrjena. Raziskava pa je v nadaljevanju potrdila tezo, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je optimalni, stopnji tehnične zrelosti stopenjskega modela. Prav tako pa je potrdila, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je na optimalni platformski stopnji poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu.
Ključne besede: ETL proces, skladišče podatkov, poslovno obveščanje, zrelostni model, stopnja zrelosti, slovensko sodstvo
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 930; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

8.
Novejši biooznačevalci in spremljanje znotrajceličnih signalnih poti pri avtoimunskih boleznih
Aleš Goropevšek, Evgenija Homšak, Maksimiljan Gorenjak, Ivan Malešič, Ivan Krajnc, Avrelija Cencič, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Avtoimunske in kronične vnetne bolezni se še vedno pogosto zdravijo le z nespecifično imunosupresijo, ki ne prinaša ozdravitve. Spoznanje, da so citokini TNF in IFN-alfa bistveni v patogenezi bolezni, kot sta revmatoidni artritis in sistemski lupus eritematozus, pomeni napredek v razumevanju avtoimunskih bolezni. Znotrajcelične signalne poti, ki se aktivirajo kot odgovor na te klinično pomembne citokine, prenašajo signale s kinazno fosforilacijo proteinov in so bistvene za delovanje celic imunskega sistema. Malo je znanega o spremembah teh signalnih poti pri avtoimunskih boleznih. Nedavne klinične raziskave so pokazale, da se spoznanja iz živalskih modelov ne morejo neposredno prenesti na človeka. Za spremljanje aktivnosti bolezni in napoved odziva na novejše zdravljenje je potrebno razviti nova orodja za spremljanje humanega imunskega odziva. Obetajoče orodje v prihodnosti so novo odkriti biomarkerji. Še več si obetamo od pristopov, ki temeljijo na spremljanju signalnih poti na celični ravni. Zaključki: Razviti so bili biokemični analizni sistemi, ki temeljijo na pretočni citometriji in omogočajo profiliranje kinaz in fosfoproteinov na ravni posameznih celic. To bo omogočilo študije signalnih poti pri avtoimunskih in kroničnih vnetnih boleznih, saj so analizni sistemi prilagojeni prav celicam imunskega sistema, npr. v periferni krvi. Prvi rezultati kažejo značilne fosfo-signature citokinov (interferonov) v imunskih celicah bolnikov s SLE. Možnost spremljanja signalnih poti na celični ravni lahko prinese razvoj novih diagnostičnih možnosti, predvsem za spremljanje aktivnosti bolezni in vodenja zdravljenja. Rezultati študij pa lahko nakažejo tudi nove tarče, bolj specifičnega in manj toksičnega, zdravljenja z inhibitorji kinaz.
Ključne besede: SLE, pretočna citometrija, citokinske signalne poti, IFN-alfa
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1230; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (142,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
KONVENCIONALNA EKSTRAKCIJA PROTOPINA IZ VOTLEGA PETELINČKA (CORYDALIS CAVA)
Matjaž Valenko, 2015, diplomsko delo

Opis: Rastlinski svet je neznansko velika shramba različnih snovi, ki imajo zdravilne učinke. Ljudje so za lajšanje bolečin in raznih drugih bolezenskih težav že od nekdaj uporabljali rastline oziroma celotni rastlinski svet. Zato ni presenetljivo, da je še danes približno polovica vseh zdravil, ki jih uporabljamo, rastlinskega izvora. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti optimalne pogoje ekstrakcije votlega petelinčka (Corydalis cava), vsebnost protopina v industrijskem in v domačem gomolju in morebitno nadaljnjo uporabo gomoljev. S samim raziskovanjem rastline in njenih alkaloidov, predvsem protopina, se povečuje tudi njena uporaba, saj jo uporabljajo kot analgetik, antidepresiv, pomirjevalo, delno tudi kot sredstvo proti raku ter za uravnavanje srčnega utripa. Za ta namen smo opravili ekstrakcije iz industrijsko pridelanega gomolja, kjer smo postopoma spreminjali začetne pogoje. Iz začetnih pogojev smo spreminjali samo en parameter, zaradi lažje primerjave dobljenih rezultatov. Pogoji, ki smo jih spreminjali, so bili temperatura, topilo, razmerje trdno – topilo, velikost delcev in pH-raztopine, medtem ko je čas ekstrakcije vedno ostajal enak. Po končanem prvem delu ekstrakcij smo rezultate analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije. Iz pridobljenih rezultatov smo izbrali tiste, ki so imeli najboljše vrednosti protopina in pri teh pogojih izvedli še nadaljnje ekstrakcije iz gomolja iz lokalnega okolja. Rezultati ekstrakcij kažejo, da smo se z ekstrakcijami industrijskega gomolja približali vsebnosti protopina iz literature (230 mg protopina/100 g materiala) pri sledečih pogojih: 50 % raztopina etanola, temperatura 30 °C, velikost delcev 0,5-0,63 mm in razmerju material – topilo 4 g materiala na 100 mL topila. Medtem ko so rezultati ekstrakcije gomolja, ki smo ga pridobili iz lokalnega gozda bistveno nižji in niso presegli 4 mg protopina na 100 g začetnega materiala.
Ključne besede: Corydalis cava, ekstrakcija, protopin, tekočinska kromatografija
Objavljeno: 25.03.2015; Ogledov: 1446; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici