Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Cilj prispevka je predstaviti nekatere sodobne pristope k vključevanju prebivalcev v procese zagotavljanja varnosti. Prispevek nadalje prikazuje delovanje spletnega portala »Servis pobude meščanov« Mestne občine Ljubljana in predstavlja pobude, ki jih na tem portalu podajajo občani v povezavi z varnostno problematiko. Identificirali smo najpogostejše probleme, ki jih zaznavajo občani na področju varnosti, in ugotovili, kako se na pobude odzivajo občina ter pristojni organi. Metode: Izveden je bil pregled funkcionalnosti spletnega portala »Servis pobude meščanov« in pobud, ki jih občani podajajo glede varnostnih problemov. Opravljena je bila kvantitativna analiza pobud, podanih do leta 2018, in vsebinska analiza skupno 1.474 pobud. Ugotovitve: Ugotavljamo, da občani Mestne občine Ljubljana s pobudami aktivno prispevajo k izboljševanju varnosti v lokalnih skupnostih, največ predlogov pa je povezanih s prometno problematiko. Na področju varnosti je bilo največ pobud povezanih z ureditvijo varnosti udeležencev v prometu, prekrški, vandalizmom, krajami, kršitvami javnega reda in miru ter ogrožanjem varnosti otrok. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve prispevka so povezane s časovnim okvirom analize in omejenim dostopom do nekaterih pobud. Praktična uporabnost: Ugotovitve so uporabne za odločevalce na občinski ravni, saj povzemajo najpogostejše probleme, na katere opozarjajo prebivalci lokalnih skupnosti in predstavljajo potencialne izboljšave delovanja spletnega portala. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku prikazujemo primer dobre prakse za zbiranje podatkov o varnostnih problemih v lokalnih skupnostih in vključevanje stališč prebivalcev v procese načrtovanja ukrepov na področju zagotavljanja varnosti.
Ključne besede: varnost, lokalna skupnost, občina, prebivalci, pobude, spletni portal
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 915; Prenosov: 45
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Zagotavljanje celovitosti cevovodov je ključnega pomena za varno in zanesljivo oskrbo s kemijskimi in petrokemijskimi substancami. Cevovodi so običajno konstruirani za transport zemeljskega plina kot tankostenske konstrukcije, iz katerih je težko izdelati standardne preizkušance za določanje lomnih materialnih lastnosti. Ker je poznavanje lomnomehanskih materialnih lastnosti ključno za preračun dopustne velikosti napake, je izredno pomembno zagotoviti transparenten pristop merjenja lomne žilavosti, ki ustreza predpisom in navodilom po standardih, kot so: ASTM E-1820, BS 7448, oziroma GKSS procedura. Značilno je, da so v cevovodih najbolj kritične vzdolžno (aksialno) orientirane razpoke, ki se lahko razvijejo iz raznih vključkov ali napak v materialu cevi, saj so napetosti v prečni smeri dvakrat višje kot v vzdolžni. Ker je določitev lomnih lastnosti z uporabo standardnih preizkušancev v primeru cevovoda vse prej kot enostavna, je bil kot rešitev za merjenje lomne žilavosti cevovodov v vzdolžni smeri predlagan obroč z aksialno razpoko kot preizkušanec, ki se odreže iz dela cevi in tritočkovno aksialno upogibno obremeni ter z uporabo merilne opreme določi lomna žilavosti materiala. Ker je obroč nestandardni preizkušanec, je bilo potrebno dokazati in analizirati, ali lahko obroče uporabimo kot alternativni pristop k merjenju lomnih lastnosti v primerjavi s standardnimi preizkušanci. V doktorski disertaciji je na osnovi eksperimentalnega dela, analitičnega pristopa in numeričnega analiziranja ocenjena primernost in smiselnost uporabe obročnega preizkušanca za določitev lomne žilavosti materiala. Rezultati so na osnovi primerjave prikazani v obliki numeričnih analiz, R odpornostnih krivulj in krivulj gonilne sile rasti razpoke. Preučena je tudi možnost uporabe obroča kot preizkušanca z zarezo za izvajanje meritev z vsemi pojasnjenimi učinki, ki povzročajo iniciacijo in stabilno rast razpoke. Za morebitno konstruiranje diagrama ocenitve sprejemljivosti napake sta numerično določeni funkciji za mejno obremenitev in faktor intenzitete napetosti v odvisnosti od velikosti obroča in dolžine razpoke. V okviru naloge je na enak način določen korekcijski faktor z uporabo separacijske metode v odvisnosti od radija zareze, za določitev plastičnega dela elasto-plastičnega energijskega parametra J-integrala.
Ključne besede: Merjenje lomne žilavosti, cevovod, vzdolžne razpoke, upogibanje, obroč, diagram ocenitve sprejemljivosti napake
Objavljeno v DKUM: 30.06.2015; Ogledov: 2030; Prenosov: 197
Celotno besedilo (12,95 MB)