| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 431
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Materials
Darja Pečar, Andreja Goršek, 2019, drugo učno gradivo

Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 281; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

42.
Študija proizvodnosti hidrolize saharoze z encimom vezanim na odpadna steklena vlakna
Aljaž Marin, 2019, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo kot nosilec za imobilizacijo encima invertaze uporabili odpadna steklena vlakna. Encim smo kovalentno vezali na modificirani nosilec. Učinkovitost imobilizacije smo testirali na reakciji hidrolize saharoze. Vse eksperimente smo izvajali v laboratorijskem šaržnem reaktorju. Preučevali smo vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) in reakcijske temperature (20, 25, 30 in 35) °C na presnovo reakcije. Učinkovitost reakcije smo spremljali in-situ z merjenjem koncentracije saharoze, glukoze in fruktoze z uporabo FTIR sonde. Na koncu smo preverili vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) imobilizacije na presnovo pri predhodno določenih optimalnih pogojih reakcije. Dosegli smo visoko učinkovitost imobilizacije. Določili smo optimalen pH reakcijske mešanice in temperaturo reakcije. Nadalje smo ob večkratni zaporedni uporabi katalizatorja določili aktivnost invertaze, imobilizirane na steklena vlakna. Raziskavo smo nadgradili s kinetično študijo reakcije. Iz enačbe encimske kinetike smo določili konstante proizvodnosti ter z uporabo Arrhenius-ove zveze aktivacijsko energijo in pred-eksponentni faktor.
Ključne besede: steklena vlakna, invertaza, hidroliza saharoze, imobilizacija
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 292; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

43.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH PAPIRNIŠKIH VOD Z ALGNO-BAKTERIJSKO MEŠANICO
Maja Pšajd, 2012, diplomsko delo

Opis: Papirna odpadna voda vsebuje vrsto suspendiranih, topnih organskih in anorganskih sno-vi, ki lahko z direktnimi izpusti v okolje povzročijo neravnovesje vodnega ekosistema. Industrije zmanjšujejo posledice onesnaževanja okoljskih vod tako, da vsako odpadno vodo iz proizvodnje vodijo skozi čistilno napravo, kjer ji zmanjšajo vsebnost nevarne snovi za okolje. V diplomski nalogi smo uporabili alternativni način čiščenja odpadnih papirniških vod z algno-bakterijsko mešanico in jo primerjali s sistemom aerobnega čiščenja z aktivnim bla-tom. Eksperimentalno delo je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo gojili C. vul-garis Hamburg in določili primerno razmerje dodane mase aktivnega blata in mikroalg v sistem čiščenja z algno-bakterijsko mešanico. V drugem delu smo vzpostavili sistem čiš-čenja z algno-bakterijsko mešanico in sistem čiščenja z aktivnim blatom. Kot negativno kontrolo smo uporabili samo odpadno vodo. Pri gojenju mikroalg smo uporabili KC gojišče in z merjenjem OD678 spremljali prirast mikroalg. Glavni parametri, ki smo jih spremljali pri čiščenju odpadne papirniške vode so bili KPK, BPK5, T, koncentracija raztopljenega kisika in pH. Podatke o vrednosti klorofila a, dobljene z ekstrakcijo, smo uporabili za spremljanje rasti C. vulgaris Hamburg v algno-bakterijski mešanici. Eksperimentalno delo je potekalo pet dni v šaržnem bioreaktorju z volumnom 4,5 L. S sistemom čiščenja odpadne papirniš-ke vode z uporabo algno-bakterijske mešanice se je vrednost KPK znižala za 48 % in BPK5 za 89 %, z uporabo aktivnega blata se je vrednost KPK znižala za 53 % in BPK5 za 92 %. Vrednosti KPK kažejo na prisotne težko razgradljive snovi v odpadni papirniški vodi. Med procesom čiščenja odpadne papirniške vode z algno-bakterijsko mešanico je bila rast mikroalge C. vulgaris Hamburg inhibirana. Pravih vzrokov ne poznamo, saj v sklopu eksperimentalnega dela odpadne papirniške vode nismo karakterizirali. Vsekakor so ugo-tovitve dobra iztočnica za nadaljnje raziskave
Ključne besede: Čiščenje odpadne papirniške vode, algno-bakterijska mešanica, C. vulgaris Hamburg, aktivno blato, mikroalge, KC gojišče
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1700; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

44.
KAKOVOST ODPADNIH VOD IZ ČISTILNE NAPRAVE PODJETJA PALOMA
Nataša Vučko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali kakovost odpadnih vod iz čistilne naprave podjetja Paloma. V podjetju so se pred izgradnjo čistilne naprave zaradi čezmernega onesnaževanja voda in negativnih vplivov na okolje, ki ga povzroča papirna industrija, soočali z vse večjimi pritiski slovenske in evropske zakonodaje. Kakovost odpadne vode na iztoku iz čistilne naprave smo primerjali s kakovostjo odpadne vode, ki se je pred izgradnjo stekala v reko Muro. Odpadna voda je vsebovala zelo visoke vrednosti neraztopljenih in usedljivih snovi, KPK in BPK5. Ti parametri so pred izgradnjo čezmerno obremenjevali okolje. Na vtoku in iztoku iz čistilne naprave smo opravili analize štirikrat v mesecu, od marca do junija, in jih primerjali z monitoringi za leti 2001 in 2002, to je pred izgradnjo čistilne naprave. V letu 2001 so se odpadne vode iztekale še neposredno v vodotok, oktobra leta 2002 pa se je vzpostavil mehansko - kemijski del in s tem začetek delovanja čistilne naprave. Meseca marca, leta 2003, je začela obratovati celotna čistilna naprava, s priključitvijo biološkega dela. Opravili smo analize pH, temperature, neraztopljenih snovi, usedljivih snovi, celotnega fosforja, amonijevega in celotnega dušika, KPK in BPK5 in jih primerjali z letom 2001 in letom 2002. Na osnovi rezultatov smo ugotovili, da je učinkovitost čistilne naprave in kakovost odpadne vode na iztoku zelo visoka, glede na vhodne obremenitve. V merjenem obdobju smo dosegali visoke učinke čiščenja in sicer v povprečju 97,08 % za KPK in 98,98 % za neraztopljene snovi. Učinek čiščenja po usedljivih snoveh je skoraj 100 %. Visoke vrednosti parametrov (neraztopljene snovi, usedljivost snovi, KPK in BPK5), ki so presegali zakonsko mejno vrednost za več kot 100 %, so padle pod mejne vrednosti slovenske in evropske zakonodaje. Z izgradnjo čistilne naprave je podjetje Paloma zmanjšalo negativne vplive na okolje, izboljšalo kakovost reke Mure, življenje okoliških prebivalcev ter prispevalo k ohranjanju naravnih virov in biotske raznolikosti.
Ključne besede: čistilna naprava, papirna industrija, emisije v vodotoke
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1680; Prenosov: 52
URL Povezava na celotno besedilo

45.
ZBIRANJE KONDENZATA V OBRATU PROIZVODNJE METANOLA
Martina Hotko, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge, smo izvedli raziskavo o zbiranju kondenzata v procesu proizvodnje metanola za podjetje Nafta Petrochem d.o.o.. Proizvodnja metanola poteka v treh delih, ki so zelo obsežni, zato smo se osredotočili samo na prvo fazo procesa t.i. proizvodnjo sinteznega plina, kjer tudi nastaja pretežno največ kondenzata. Pri proizvodnji metanola v obstoječem procesu pridobivajo metanol iz zemeljskega plina, le ta se v parnem reformerju reformira v sintezni plin. Med ohlajanjem nastalega sinteznega plina pa proizvedemo velike količine kondenzata. Proces proizvodnje metanola in zbiranje kondenzata smo tako simulirali s procesnim simulatorjem Aspen Plus. Najprej smo kot surovino uporabili zemeljski plin, nato pa surovino zamenjali za bioplin. Ugotovili smo, da se sestava kondenzata in masni pretoki komponent pri surovini zemeljski plin in surovini bioplin ne razlikujejo veliko. Pri bioplinu kot surovini je presnova glavnih reakcij nižja in posledično smo zbrali več kondenzata, kot pri surovini zemeljski plin. Zaradi tega lahko pri surovini bioplin uvajamo visokotlačno paro (reaktant) z manjšim toplotnim tokom. Po končani raziskavi in izvedeni ekonomski analizi, smo prišli do zaključka, da bi lahko v procesu proizvodnje metanola zamenjali surovino zemeljski plin za surovino bioplin. Sintezni plin, pridobljen iz bioplina nam daje primerljivo sestavo in kvaliteto za nadaljnji potek proizvodnje. Ob predpostavki, da je cena zemeljskega plina enaka ceni bioplina, bi z zbiranjem kondenzata pri surovini bioplin lahko privarčevali (pri visokotlačni pari) na dolgi rok.
Ključne besede: metanol, sintezni plin, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus, zbiranje kondenzata
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

46.
ANALIZA NEČISTOČ KOVINSKIH ULITKOV
Aleksandra Trokšar, 2016, diplomsko delo

Opis: Naloga vključuje raziskave analiz nečistoč kovinskih ulitkov
Ključne besede: ultrazvočno pranje, površinska obdelava ulitkov, spiranje ulitkov pod tlakom
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 755; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

47.
OPTIMIZACIJA IN MODELIRANJE ODSTRANJEVANJA ŽIVEGA SREBRA IZ DIMNIH PLINOV
Jernej Hosnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Približno 46 % vseh svetovnih emisij Hg je posledica izgorevanja fosilnih goriv v namene pridobivanja električne in toplotne energije. Zaradi visokih koncentracij onesnaževala v dimnih plinih si strokovnjaki prizadevajo razviti ustrezno tehnologijo, ki bi omejila izpuste Hg že na viru. Tako bi se izognili problematiki povečanega biogeokemijskega kroženja Hg, ki predstavlja prehod iz fosilnih goriv v zrak, vodo, tla in se akumulira v živih organizmih. Na podlagi podatkov o kemijskem ravnotežju in kinetiki smo razvili enostaven matematično-kemijski model, kot začetno stopnjo, za preverjanje realnega obnašanja prisotnih ionov v raztopini pri razžveplanju dimnih plinov (RDP). Z demonstracijo uporabe modela smo ocenili stopnjo odstranitve Hg iz naprave ter dimenzionirali velikost potrebne opreme pri razvoju sodobne tehnologije. Čiščenje emisij sicer poteka po dveh principih, ki smo jih preučili v laboratoriju ter s pomočjo literature. Prva rešitev je temeljila na odstranitvi elementarnega Hg iz dimnih plinov v mokrem postopku RDP sistema z oksidacijo, kjer se konstantno ruši ravnotežje, ki ga opisuje Henry-ev zakon. Oksidacijo smo izvedli z vrsto oksidantov - tudi s kisikom, ki se uvaja v vodno fazo z dispergiranjem zraka. Na spontanost reakcij oksidacije so kazale negativne Gibbs-ove entalpije. Druga možnost je temeljila na odstranitvi večjega števila onesnaževal v postopku RDP, ki je ekonomsko in tehnološko primerljiv ali boljši od postopkov, ki so komercialno že uveljavljeni ali v fazi razvoja. Preučili smo objavljene tehnologije na principu: homogene oksidacije s halogenidi (Br2, Cl2) pred razžveplanjem dimnih plinov, adsorpcije na aktivnem oglju ter dodajanja kemijskih oksidantov, kot sta NaClO2 in H2O2, v mešalni pretočni reaktor za pospešitev katalizirane reakcije. Alternativne tehnologije smo ocenili na podlagi porabe materialov, energentov, dela ter obratovalnih stroškov. Ekonomske parametre smo uporabili v ekonomskem kriteriju, ki omogoča izbiro tržno najustreznejše tehnologije ter pregledom okoljskih kriterijev, ki podajajo sugestijo za izbiro okoljsko najustreznejšega načina odstranjevanja Hg.
Ključne besede: elementarno živo srebro, homogena oksidacija živega srebra, proces razžveplanja dimnih plinov, adsorpcija Hg na aktivnem oglju, optimizacija in matematično modeliranje kemijskega sistema
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1922; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

48.
The use of water atomisation for the production of frits
Tadej Lešer, Ivan Anžel, Andreja Goršek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The production of powder materials from melts is usually done by atomisation. In our research two different frits were successfully produced using water atomisation technique. An overall assessment of the powders showed that the sizes of particles and their morphologies are determined mainly by the chemical compositions of the frits and atomisation parameters. The sizes of the particles depend on the viscosities of the frits, which is governed by the melt superheating during the experimental trials, orifice diameter and interactions between droplets and particles during additional stages after primary atomisation, which were controlled by water pressure. The morphologies of the particles depend on the relationships between the times of solidification and sphereoidisation and on the interactions between the particles.
Ključne besede: water atomisation, microstructure, spheroidisation, frits
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1474; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (260,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

49.
Določanje optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja
Ivana Goričan, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opisani so različni načini sušenja ter ponovna aktivacija vodnih kefirnih zrn. Pri izvedbi eksperimentalnega dela smo uporabljali gravimetrično metodo. Fermentacijo medija z biomaso smo izvajali v reagenčnih steklenicah. Naše glavne ugotovitve so bile, da je najprimernejši čas fermentacije sladkane vode z vodnimi kefirnimi zrni 48 h, pri čemer je poskuse najbolje izvajati v vodi po reverzni osmozi pri 25 °C, ob uporabi 25 g sladkorja (glede na 10 g biomase vodnega kefirja). Mešanje pri tem ni potrebno. Zrna vodnega kefirja je najbolje sušiti pri sobni temperaturi (po sušenju 4 d se zrna aktivirajo v 48 h) oziroma pri 35 °C (po sušenju 3 d se zrna vodnega kefirja aktivirajo v 24 h – 48 h).
Ključne besede: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, optimiranje procesnih pogojev
Objavljeno: 17.07.2019; Ogledov: 286; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

50.
Vzpostavitev metode za določanje reaktivnosti apnenčeve moke
Tamara Savec, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo vzpostavili metodo za določanje reaktivnosti apnenčeve moke. Apnenčeva moka – apnenec, se uporablja za čiščenje dimnih plinov, natančneje za desulfurizacijo dimnih plinov. Reaktivnost apnenca je eden izmed parametrov njegove kvalitete. Poskuse smo izvedli z osmimi različnimi vzorci apnenčevih mok različnih proizvajalcev in iz različnih nahajališč. Reakcije smo izvajali v avtomatskem titratorju z HCl (c = 1 mol/L). Preučevali smo vpliv temperature na reaktivnost, zato smo eksperimente izvedli pri različnih temperaturah (20, 25 in 30) °C. Ugotovili smo, da se reaktivnost s temperaturo viša, zato je najvišja pri temperaturi 30 °C. Na enem izmed vzorcev smo izvedli še sejalno analizo. Primerjali smo reaktivnosti apnenčeve moke v odvisnosti od velikosti delcev materiala. Ugotovili smo, da se reaktivnost z manjšanjem velikosti delcev povečuje, nato se pri določeni velikosti ponovno zmanjša. Na trenutno uporabljenem vzorcu apnenčeve moke smo določili optimalno velikost zrn, pri kateri smo zabeležili največjo reaktivnost.
Ključne besede: reaktivnost, apnenec, desulfurizacija, metoda
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici