| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 452
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Ureditev hudournika Blažovnica z vidika poplavne varnosti naselja Limbuš
Matjaž Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega projektno obdelavo hudournika Blažovnica s stališča hidrološko-hidravličnih razmer od povirja na severovzhodnih pobočjih Pohorja do izliva v reko Dravo pod naseljem Limbuš. Na celotnem poseljenem območju doline ob potoku so opredeljeni odseki razlivanja in poplavljanja, kjer so ogroženi stanovanjski objekti ter ostala infrastruktura. Glavni namen naloge je izboljšati poplavno varnost urbanega predela Limbuša. Izvedena je bila hidrološko-hidravlična analiza doline Blažovnice, katere rezultati so prikazali gibanje vodnega toka po obravnavanem območju ter opozorili na kritična območja razlivanja in poplavljanja. V programskem orodju HEC-RAS, verzije 5.0.6 in 5.0.7, (Hydrologic Engineering Center, River Analiysis System) smo vzdolž doline pripravili dvodimenzijske (2D) numerične hidravlične modele glavne struge s pomembnejšimi pritoki in poplavnimi površinami. Modeli so bili nastavljeni za simulacijo pretokov ob razvoju visokih voda s 100-letno povratno dobo. Z vidika poplavne varnosti smo se usmerili v ureditev struge v poplavnem urbanem predelu Limbuša. Zasnovani so bili ureditveni ukrepi, ki zagotavljajo poplavno varnost območja pred 100-letnimi visokimi vodami. Rezultati modela projektiranega stanja prikazujejo simulacijo kontroliranih pretokov skozi naselje Limbuš. Projektiranje in umeščanje ukrepov v prostor je potekalo v principu celostnega urejanja, s čimer bo dosežen ugoden vpliv na stanje voda v širšem območju dolvodno in gorvodno od predvidene ureditve struge.
Ključne besede: hudournik, poplava, hidravlično modeliranje, ureditveni ukrepi
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 339; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (17,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
Vpliv lokacije napajalnikov na obnašanje pitancev na uriniranje, blatenje in ležanje v poletnem obdobju
Tadeja Leskovar, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj študije je bilo raziskati vpliv lokacije napajalnika (znotraj boksa (NOT, n=2), v izpustu boksa (ZUN, n=2), in kombinacije (KOMBO, znotraj (n=1) in izpustu (n=1)) na ležanje in izločanje pri prašičih v zadnji fazi pitanja (visoka gostota naselitve) v poletnem obdobju. Bokse smo razdelili v 5 območij, v notranje (6) in v 4 zunanja namenjena za izločanje (7, 8, 9, 10). Kot prvo smo želeli ugotoviti, ali bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh kot skupina NOT in KOMBO, in drugo, ali bo skupina ZUN v zunanjem območju več izločala, in ležala v posredni bližini napajalnika (območja 8, 9, 10) kot skupina NOT in KOMBO. Poleg tega smo kvantificirali spremembe v zgoraj omenjenih obnašanjih čez dan. V ZUN skupini so v območju 6 statistično manj urinirali (P = 0,002) in blatili (P = 0,016) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Skupina ZUN je opravila statistično značilno več uriniranj v območjih 9 (P < 0,001) in 10 (P < 0,001). Blatenje je bilo pogosteje opravljeno v območju 10 (P = 0,006) v skupini ZUN v primerjavi s skupino NOT. V skupini ZUN je bilo statistično značilno več ležanj v območju 7 (P = 0,009), 8 (P = 0,049) in 10 (P = 0,002) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Zaključimo lahko, da pri višjih temperaturah in višji gostoti naselitve, bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh in bo predvsem opravila več izločanj v zunanjem območju 9, 10, medtem kot ležanje v območje 7, 8, 10.
Ključne besede: prašič, napajalniki, uriniranje, blatenje, ležanje
Objavljeno: 23.06.2020; Ogledov: 282; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (490,26 KB)

23.
Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki
Eva Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 389; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (567,98 KB)

24.
Proces razvoja aplikacije php z ogrodjem laravel
Timo Oman, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava proces razvoja aplikacije z ogrodjem Laravel, ki je med najpopularnejšimi generatorji kode za programski jezik PHP in arhitekturo MVC. Predstavljen je postopek namestitve Laravel-a, struktura in vsebina nameščenih map. Opisane so posamezne komponente in njihov namen. Generiranje ogrodja za posamezno aplikacijo je zelo enostavno, struktura map aplikacije pa zasnovana tako, da omogoča modularen razvoj. Obravnavani sta dve prototipni aplikaciji, ki obravnavata upravljanje aktivnosti na letališču in vodenje projektov. V obeh primerih se je izkazalo, da je krivulja učenja na začetku zelo nizka, ko pa razvijalec spozna vgrajene principe, poteka razvoj zelo hitro, skoraj rutinsko. Lociranje vzroka odpovedi in odpravljanje hib v izvornih datotekah je hitro zaradi jasno določenega namena posameznih map in datotek.
Ključne besede: razvoj aplikacije, PHP (skriptni jezik), programiranje, ogrodje Laravel.
Objavljeno: 10.02.2020; Ogledov: 520; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

25.
26.
Relevantnost informacijskega priklica pri strojnem učenju za binarno besedilno klasifikacijo
Robert Marijan, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Raziskava obravnava relevantnost v procesih informacijskega priklica oziroma iskanja in prenosa informacij pri algoritmih strojnega učenja za binarno klasifikacijo besedilnih primerkov. Predstavljena je metodologija dela z opisom problema in okolja, metod, orodij in podatkov raziskovanja, ter hipotezi. Izvedli smo pojmovno razgradnjo gradnikov disertacije: agent, informacijska znanost, iskanje in prenos informacij, klasifikacija, komunikacija, podatkovno rudarjenje in prepoznavanje vzorcev, povezave, reševanje problemov, hevristika in intuicija, strojno učenje, svet, umetna inteligenca, umetne nevronske mreže, znanje. Pri ključnem pojmu raziskave, relevantnosti, smo opredelili njegov izvor, izhodiščne definicije, opredelitve pojma kot povezave, ter predstavili tri modele: Mizzarov model štirih dimenzij relevantnosti, Dervinino sense-making teorijo, ter Greisdorfov konjunktivno-disjunktivni model. Proučili smo stopnje relevantnosti in zadostnost dokazov, tipe relevantnosti, pogoje za relevantnost, predpostavke in uporabnikove izbore konteksta ter sodbe relevantnosti. Izvedli smo dve skupini eksperimentov, v katerih smo (1) merili učinkovitost iskanja in prenosa informacij, in (2) analizirali dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost iskanja in prenosa informacij: vpliv naključja, vpliv števila atributov, vpliv števila primerkov in tipa vektorizacije, vpliv izbora algoritmov strojnega učenja, vpliv izbora atributov z razredno napovednimi lastnostmi, vpliv lematizacije, vpliv razredne neenakosti, vpliv učinka pretiranega prilagajanja modela podatkom. V disertaciji smo testirali hipotezi zamenjave (kognitivnih) sodb relevantnosti človeških ekspertov z računalniško ustvarjenimi. Z uporabo odprtokodnih in brezplačno dostopnih programskih orodij smo s postopki podatkovnega rudarjenja in algoritmi strojnega učenja merili učinkovitost iskanja in prenosa informacij agenta z zaznano informacijsko potrebo. Korenski pojem relevantnosti smo analizirali s sistemsko in uporabniško usmerjenim pristopom. Izvedli smo dve skupini eksperimentov, ter dokazali, da lahko ob danih predpostavkah odprtokodna programska orodja (tako delno kot v celoti) nadomestijo človeškega eksperta kot ocenjevalca v postopkih binarne klasifikacije relevantnosti. Založniki lahko, v primeru uporabe dokumentacijskih oziroma knjižničnih informacijskih sistemov, ki tehnično in pravno omogočajo modularno nadgrajevanje, zamenjajo programske module iskanja in prenosa informacij z odprtokodnimi orodji strojnega učenja, ki so bili predmet disertacije, in s tem začnejo postopek uporabe le-teh kot nadomestilo ali dopolnilo človeškim sodbam v postopkih binarne klasifikacije besedilnih primerkov.
Ključne besede: Relevantnost, iskanje in prenos informacij, strojno učenje
Objavljeno: 20.01.2020; Ogledov: 533; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (6,50 MB)

27.
Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v kontekstu pravil Evropske unije o državnih pomočeh
Mihael Javornik Leskovar, 2019, magistrsko delo

Opis: Varstvo okolja sodi med najbolj aktualne problemske sklope, kar je opazno tudi na pravnem področju, kjer se okoljska vprašanja odpirajo v okviru različnih pravnih panog. V tej magistrski nalogi je poudarek na spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v kontekstu pravil Evropske unije o državnih pomočeh. Pravila EU o državnih pomočeh, ki jih najdemo v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), so praktično enaka tistim, ki so bila del Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, vendar to ne pomeni, da na tem področju ni bilo sprememb. Upoštevati je namreč treba relativno odprtost določb Pogodb, ki omogočajo različne razlage, prav tako pa tudi zakonodajne in druge akte Evropske unije. Ker je varstvo okolja in s tem povezano obvladovanje izpustov toplogrednih plinov sčasoma pridobilo na pomenu in so bila v ta namen sprejeta številna pravila, nazadnje t. i. četrti energetski sveženj Čista energija za vse Evropejce, se je to odrazilo tudi na razlagi in uporabi pravil o državnih pomočeh. V tej magistrski nalogi so predstavljeni nekateri vidiki prepletanja pravil EU o energetiki, varstvu okolja in državnih pomočeh. Glede na prej omenjeno dinamiko na obravnavanih področjih je v ospredju vprašanje predvidljivosti veljavnega pravnega okvira. Najprej so na kratko predstavljeni glavni razvojni mejniki, nato pa sledi predstavitev sedaj veljavnega okvira, ki ureja spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in meje spodbud. V zvezi s slednjim je poudarek na omejitvah, ki jih določajo pravila EU o državnih pomočeh, pri tem pa je poudarek na vprašanju obstoja državne pomoči v smislu člena 107(1). PDEU ter na vprašanju pogojev za izjemno združljivost državne pomoči z notranjim trgom. V ta namen so obravnavani relevantni predpisi, sodna praksa in mehko pravo ter pravna teorija.
Ključne besede: pravo EU, državne pomoči, 107. člen PDEU, združljivost z notranjim trgom, spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 296; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

28.
Uvedba sistema za upravljanje spletnih mest v izobraževalni instituciji
Aljaž Ferencek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problem upravljanja vse večjega števila spletnih mest v izobraževalni instituciji ob nespremenjenem podpornem kadru. Posledice so pomanjkanje časa za uvajanje novih tehnologij, slabša varnost spletnih mest, višji stroški za vzdrževanje spletnih mest ter slabša podoba organizacije na spletu. V nalogi so predstavljene tehnološke osnove upravljanja spletnih mest. Z metodo AHP je izbrana najprimernejša programska rešitev za upravljanje. Izdelan je bil načrt prenosa vseh spletnih mest izobraževalne organizacije, ki je bil realiziran z izbranim sistemom za upravljanje cPanel. Testiranje prenešenih spletnih mest je pokazalo, da v novem okolju delujejo hitreje in varneje.
Ključne besede: upravljanje spletnih mest, AHP, CPanel, izobraževalna ustanova
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 262; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

29.
Optimizacija procesa nevtralizacije v obratu kemične nekovinske proizvodnje
Aljoša Vouk, 2019, magistrsko delo

Opis: V podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo steklenih izdelkov, uporabljajo proces kemičnega poliranja izdelkov. Poliranje temelji na interakciji dveh kislin, žveplove(VI) kisline in fluorovodikove kisline. Ko se mešanica teh kislin izrabi, jo je potrebno nevtralizirati ter tako zmanjšati neželene vplive na okolje. Za proces nevtralizacije uporabljajo apno določenega dobavitelja, vendar ocenjujejo, da to apno ni najboljša izbira. Pojavila se je ideja, da bi proces optimizirali z izbiro najučinkovitejšega apna. In s tem namenom smo oblikovali magistrsko nalogo. Izvedli smo sejalno analizo, določili nasipno gostoto ter določili vsebnost CaO, Ca(OH)2, CaCO3 v posameznih vzorcih apna. V nadaljevanju smo določili kinetične parametre (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo) za reakcijo med (odpadno) kislino in apnenim mlekom, ki smo ga pripravili iz različnih vzorcev apna. Reakcijo smo izvedli pri 20 °C, 25 °C in 30 °C. Določili smo čas, ki je potreben, da dosežemo željen pH = 7,5. Ugotovili smo, da se vzorci apna razlikujejo po fizikalnih in kemijskih lastnostih. Razlike vplivajo na potek reakcije. Izkazalo se je, da finejša granulacija vodi k hitrejši reakciji. Takšna reakcija ima posledično tudi nižjo aktivacijsko energijo in za nevtralizacijo potrebujemo tudi manj takšnega apna. Morebitna zamenjava apna bi lahko znižala tudi letne stroške. Kot najboljše apno se je izkazal vzorec 3.
Ključne besede: nevtralizacija, apno, apneno mleko, kemijska kinetika, optimizacija
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 489; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

30.
Vzpostavitev metode za določanje reaktivnosti apnenčeve moke
Tamara Savec, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo vzpostavili metodo za določanje reaktivnosti apnenčeve moke. Apnenčeva moka – apnenec, se uporablja za čiščenje dimnih plinov, natančneje za desulfurizacijo dimnih plinov. Reaktivnost apnenca je eden izmed parametrov njegove kvalitete. Poskuse smo izvedli z osmimi različnimi vzorci apnenčevih mok različnih proizvajalcev in iz različnih nahajališč. Reakcije smo izvajali v avtomatskem titratorju z HCl (c = 1 mol/L). Preučevali smo vpliv temperature na reaktivnost, zato smo eksperimente izvedli pri različnih temperaturah (20, 25 in 30) °C. Ugotovili smo, da se reaktivnost s temperaturo viša, zato je najvišja pri temperaturi 30 °C. Na enem izmed vzorcev smo izvedli še sejalno analizo. Primerjali smo reaktivnosti apnenčeve moke v odvisnosti od velikosti delcev materiala. Ugotovili smo, da se reaktivnost z manjšanjem velikosti delcev povečuje, nato se pri določeni velikosti ponovno zmanjša. Na trenutno uporabljenem vzorcu apnenčeve moke smo določili optimalno velikost zrn, pri kateri smo zabeležili največjo reaktivnost.
Ključne besede: reaktivnost, apnenec, desulfurizacija, metoda
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 260; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici