| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 430
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
ANALIZA FUNKCIONALNOSTI APLIKATIVNEGA OGRODJA
Helena Vehovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema pričujoče diplomske naloge je določitev funkcionalnosti in tehnoloških konceptov za napredno aplikativno ogrodje in določitev funkcionalnosti skupne aplikativne infrastrukture, ki bo razvita na osnovi tega ogrodja. Aplikativno ogrodje bo gostovalo v izvajalnem okolju Dopinus in bo predstavljalo pomembno nadgradnjo, ki bo v izvajalno okolje dodala še za poslovno informatiko specializirane tehnološke pristope in gradnike. Delovanje aplikacij v okviru nadzorovanega izvajalnega okolja, nadgrajenega z aplikativnim ogrodjem, razvijalcem umakne večino tehnološke težavnosti, aplikacijam pa avtomatsko zagotavlja najnaprednejše tehnološke pristope, med drugim delovanje na vseh najpomembnejših operacijskih sistemih in z vsemi najpomembnejšimi podatkovnimi bazami. S tako nadgrajenim orodjem se pripravlja še skupna aplikativna infrastruktura, tisti ključni del vseh poslovnih aplikacij, ki bo pomenil skupni imenovalec, na katerem bodo lahko partnerska podjetja razvijala med seboj popolnoma povezljive aplikacije. V okvir skupne aplikativne infrastrukture spadajo tudi administrativna in vzdrževalska orodja. Pri izbiri funkcionalnosti, vključenih v aplikativno ogrodje, in skupno infrastrukturo ter pri izbiri tehnoloških konceptov smo v odločanje vključili tudi 17 slovenskih IT podjetij, ki so nam na osnovi izvedenih anket in opravljenih pogovorov dali dodatne informacije in pričakovanja, na osnovi katerih so bile sprejete končne odločitve. V diplomski nalogi je podrobneje obdelanih nekaj v anketi najviše rangiranih točk z vsakega področja: A. Koncepti in funkcionalnosti aplikativnega ogrodja: 1. Koncept sobivanja več podjetij na eni instalaciji 2. Koncept skupne uporabe in izolacije podatkov v primeru več podjetij 3. Sistem parametrizacije oziroma nastavitev delovanja aplikacij z možnostjo spreminjanja nivoja vpliva v izvajalnem času B. Funkcionalnosti skupne infrastrukture: 1. Skupni, standardizirani tipi podatkov 2. Skupni šifranti 3. Postopki za preglede in prenose dnevnikov knjiženj 4. Postopki za preglede in prenose plačilnih nalogov Ostale funkcionalnosti bodo obdelane v dokumentih, ki bodo po teh smernicah izdelani kasneje.
Ključne besede: aplikativna platforma, aplikativna infrastruktura, aplikativni model, aplikativno ogrodje, abstrakcija
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 1463; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

112.
UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ ZA POVEČANJE OBISKA SPLETNE STRANI
Valerija Kepnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava uporabo socialnih omrežij za povečanje obiska spletne strani podjetja Tridens. Predstavljeno je podjetje, njihova spletna stran in socialna omrežja, ki jih uporabljajo. Za potrebe naloge so podrobno opisani: Facebook, blog, Twitter, Flickr, SlideShare, LinkedIn in YouTube. Predstavljene so tudi nekatere prednosti za podjetja, ki jih ponujajo socialna omrežja. V eksperimentalnem delu naloge je bila izvedena analiza obiskov na spletni strani in sicer pred uporabo socialnih omrežij za obdobje od 1.1.2009 do 1.7. 2009 in po uporabi socialnih omrežij za obdobje od 1.1. 2010 do 1.7. 2010. Meritve, ki so bile izvedene so pokazale, da se je obisk spletne strani po uporabi socialnih omrežij povečal za 4 krat. Raziskava ni samo pokazala, da se je po uporabi socialnih omrežij povečal obisk spletne strani, ampak tudi povpraševanje po izdelkih in storitvah.
Ključne besede: Socialna omrežja, internet, Facebook, Google Analytics
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 2576; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

113.
MODEL IMPLEMENTACIJE DIREKTIV ZA IT V ŽIVLJENJSKEM CIKLU PROGRAMSKE OPREME
Sergej Kovač, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv direktiv za IT v življenjskem ciklu programske opreme. Kratko so predstavljeni modeli razvoja programske opreme. Podan je pregled direktiv regulatornih organov FDA in EMA, standarda ISO12207 in priporočil GAMP na področju farmacevtske industrije in njihov vpliv na življenjski cikel informacijskega sistema. Direktive FDA so najstrožje direktive, ki predpisujejo delovanje posameznih informacijskih sistemov v farmacevtskem okolju. EMA je evropski regulatorni organ, ki v večini povzema direktive FDA prilagojene evropskemu tržišču.Predstavljen je nabor konceptov in praks za razvoj in podporo IT operacij ITIL. Za konkretno podjetje je izdelana primerjava klasifikacij informacijskih sistemov po direktivah in klasifikacija po korporacijskih pravilih. Ta primerjava omogoča enostavnejše sledenje zahtevam regulatornih organov, ki so povezane z razvojem in vzdrževanjem informacijskih sistemov. Podani predlogi za izboljšave trenutno vpeljanega življenjskega cikla informacijskega sistema so neposredno povezani z izpolnjevanjem zahtev obravnavanih direktiv za IT v farmacevtski industriji.
Ključne besede: Življenjski cikel razvoja programske opreme, Regulatorni organ, FDA, EMA, Upravljanje kakovosti, Validacija IS
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2045; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

114.
UPORABA TEHNOLOGIJE HYPER-V ZA VIRTUALIZACIJO
Tadej Blatnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema preizkus tehnologije Hyper-V za potrebe virtualizacije strežnikov na Zavodu za šolstvo. Podane so teoretične osnove virtualizacije in prikazani ključni koraki pri uporabi tehnologije Hyper-V. Za vzpostavljeno testno okolje je narejena analiza delovanja in preliminarni izračun stroškov. Predstavljene so koristi in predlogi za nadaljnjo uporabo tehnologije v organizaciji.
Ključne besede: virtualizacija, Hyper-V, navidezni stroj, transformacija, migracija
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 1926; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

115.
UPORABA BLUETOOTH TEHNOLOGIJE ZA OBVEŠČANJE IN OGLAŠEVANJE
Ajda Rožman, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava uporabo tehnologije Bluetooth za obveščanje in oglaševanje v konkretnem podjetju, ki ponuja marketinške storitve. Podane so tehnične značilnosti Bluetooth, izdelana je primerjava z drugimi brezžičnimi tehnologijami in predstavljena je SWOT analiza. Opisan je postopek oglaševanja s pomočjo Bluetooth in konkretni primeri. Izvedena je anketa o uporabi Bluetooth na vzorcu 150 ljudi. Preizkus na terenu je pokazal, da je bilo uspešno poslanih 23,8 % (9.482) sporočil, 8,5 % (2.600) sporočil je bilo zavrnjenih, 67,7 % (24.365) pa je bilo izgubljenih. Ocenjujemo, da ima Bluetooth pomemben marketinški potencial.
Ključne besede: Bluetooth, mobilno oglaševanje, oglaševanje in obveščanje, mobilni telefon
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 1692; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

116.
PROTOTIPNA REŠITEV ZA GENERIRANJE POROČIL V PODJETJU
Bojana Andlovec Korošec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj prototipne rešitve za generiranje poročil v konkretnem podjetju. Opisane so značilnosti modela uravnoteženega sistema kazalnikov uspešnosti (Balanced Scorecard - BSC). Analizirano je problemsko stanje v podjetju, ki posluje na več trgih v različnih jezikovnih okoljih in ima več poslovnih enot. Za razvoj prototipne rešitve je bila opredeljena arhitektura, izbrano razvojno orodje in implementiran proces generiranja poročil s Share Point Portalom, MS Reporting Services, Visual Studio in MS SQL Serverjem. Testiranje je pokazalo, da je prototip zanesljiv in da so prikazani kazalniki točni, uporabniki so zadovoljni, ker je uporaba enostavna, poročila pa kažejo celovit vpogled v poslovanje.
Ključne besede: Prenova procesov poročanja Uravnotežen sistem kazalnikov, (Balanced Scorecard - BSC) Prototipiranje MS Reporting Services
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 1565; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

117.
NENEHNO IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI STORITEV NADZORNEGA SISTEMA
Marjan Brus, 2011, magistrsko delo

Opis: Raziskava obravnava nenehno izboljšanje kakovosti storitev nadzornega sistema. Ponudniki informacijskih storitev zaradi povečanja zadovoljstva strank in optimizacije lastnih virov pogosto uporabljajo t. i. dobre prakse v skladu s priporočili ITIL V3. V raziskavi so najprej podrobno opisana priporočila ITIL V3, splošna načela kakovosti, kot je npr. Demingov krog in standard ISO/IEC 20000. Sledi predstavitev problemskega stanja v konkretnem poslovnem okolju, ki vključuje tudi realizacijo storitve nadzornega sistema od strateškega načrtovanja do nenehnega izboljševanja storitve. Razvite izboljšave upoštevajo priporočila ITIL V3, učinki pa so večje zadovoljstvo končnega uporabnika in boljša izraba vseh virov ponudnika storitve nadzornega sistema. Eden od posrednih učinkov je povečana osveščenost zaposlenih o pomembnosti nenehnega izboljševanja kakovosti vseh storitev v informacijski dejavnosti podjetja.
Ključne besede: kakovost nenehno izboljšanje kakovosti IT ITIL storitev nadzornega sistema
Objavljeno: 01.08.2011; Ogledov: 1366; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

118.
TESTIRANJE NADGRADENJ PROGRAMA ISPRO
Sašo Mesec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila razvita testirna dokumentacija za nadgradnje programa ISPRO. Testirna dokumentacija je izdelana po smernicah standarda IEEE 829, ki zajema osem dokumentov. Faza načrtovanja testiranja zajema naslednje dokumente: Testirni načrt, Specifikacija testirnega modela, Specifikacija testirnih primerov, Testirni postopek in Poročilo o prenosu testirnih primerov. Uporaba teh dokumentov zagotavlja kakovostno pot skozi proces testiranja nadgradenj programa ISPRO. Vzorčni primeri pokrivajo kritične funkcije sistema, ki so pomembne za nemoteno dejavnost špedicijskega poslovanja. Rezultati testiranja nadgradenj so v tej nalogi prikazani s Testirnim dnevnikom, Poročilom o incidentih ter Povzetkom in Oceno testiranja. Podane so ocene časa, ki je potreben za različne faze testiranja, opisane so napake odkrite med testiranjem, ter podana je ocena sprejemljivosti programske nadgradnje.
Ključne besede: testiranje, testirni načrt, programska oprema
Objavljeno: 10.08.2011; Ogledov: 1700; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

119.
PRIMERJAVA ARHITEKTUR PODATKOVNEGA SKLADIŠČENJA
Simon Brmež, 2011, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali arhitekture, ki so primerne za podatkovno skladiščenje operaterja mobilne telefonije. Upoštevali smo realne količine podatkov in njihovo vsebino. Izdelali smo tri primerljive prototipne rešitve na treh arhitekturah podatkovnega skladiščenja: zvezdna shema, snežinkasta shema in OLAP-kocka. Vse prototipne rešitve smo implementirali na istem podatkovnem strežniku, ki je uporabljal sistem za upravljanje baze podatkov Oracle 10g. Prototipne rešitve smo kvantitativno primerjali z merjenjem časov izvajanja poizvedb. Med primerjalnim testiranjem prototipnih rešitev smo z analizo izvajalnih načrtov in interpretacijo doseženih časov izvajanj poizvedb prikazali prednosti in slabosti izbora posamezne arhitekture podatkovnega skladiščenja. Raziskava je osvetlila problematiko izbora arhitekture podatkovnega skladiščenja in je uporabna v konkretnem primeru operaterja mobilne telefonije pri odločanju o razvoju informacijskega sistema. Z vidika odzivnosti sistema in možnosti širitve je eksperiment pokazal, da sta za obravnavano problematiko bolj primerni arhitekturi OLAP-kocke in relacijske zvezdne sheme ter manj snežinkasta shema.
Ključne besede: podatkovno skladišče, OLAP, podatkovno modeliranje
Objavljeno: 30.08.2011; Ogledov: 1507; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

120.
INTEGRACIJA APLIKACIJ PRI PROJEKTU E-ŠPORT
Jure Jeraj, 2011, specialistično delo

Opis: Cilj specialistične naloge oziroma projekta je bil povezati in združiti vse obstoječe aplikacije na področju športa ter vpeljati enoten koncept razvoja vseh nadaljnjih aplikacij. Med podrobnejšim načrtovanjem tega koncepta smo ugotovili velik razkorak obstoječimi aplikacijami in trenutno sprejetimi tehnološkimi izhodišči. Naloga se osredotoča konkretno na integracijo dveh aplikacij. V nalogi smo predstavili novo projektno organiziranost in tehnični koncept za razvoj novih aplikacij. Pri projektni organiziranosti ima velik pomen Zavod za šport Republike Slovenije Planica in strokovna ekipa, ki je v njem zaposlena za projekt e-Športa. Ugotavljamo, da je strokovna ekipa ključna za uspešen in cenejši razvoj aplikacij, saj mora znati najprej pravilno zaznati vsebinske zahteve, jih razčleniti na manjše sklope in pravilno opredeliti. V nalogi je predstavljen strateški načrt in funkcije Projektnega sveta. V tehničnem konceptu smo opredelili programsko ogrodje e-Športa z dvanajstimi elementi. Programsko ogrodje uskladi notranjo tehnično heterogenost in enotno uporabniško izkušnjo. S tem smo izdelali tehnično rešitev, ki znotraj omogoča vključevanje različnih aplikacij ali spletnih storitev ne glede na tehnologijo, končnemu uporabniku pa aplikacije predstavijo kot enovit informacijski sistem. Ocenili smo, da bo zaradi predlaganih sprememb Zavod za šport Republike Slovenije Planica zagotovil dolgoročno nižje stroške razvoja in vzdrževanja ter večjo uporabnost celotnega e-Športa. Predlagani koncept ni specifičen za področje športa in ga je možno aplicirati tudi na drugih področjih.
Ključne besede: informacijska arhitektura, storitveno usmerjena arhitektura, tehnološka heterogenost, enotni informacijski elementi, integracija obstoječih aplikacij
Objavljeno: 01.09.2011; Ogledov: 1847; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici