| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
RAZLIKOVANJE MED DAVČNIM IZOGIBANJEM, DAVČNIM ZAOBIDENJEM IN DAVČNO ZATAJITVIJO V DAVČNEM IN KAZENSKEM PRAVU
Jože Kozina, 2011, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge bom predstavil osnovne značilnosti treh modalitet davčnega izmikanja, in sicer davčno izogibanje, davčno zaobidenje in davčno zatajitev. Glede na to, da so prehodi med njimi v vsakodnevni davčni praksi običajno zelo zastrti in nedefinirani bom poskušal na podlagi praktičnih primerov izpostaviti in ponazoriti tiste opredelilne elemente, ki so za vsako izmed njih najbolj tipični in s tem tudi prepoznavni. Strokovno pravilno, pravno argumentirano in čimbolj predvidljivo umeščanje konkretnih davčno dejanskih stanov iz davčnega vsakdana, je ključnega pomena tako z vidika pravne varnosti samega davčnega zavezanca kot tudi z vidika tistih subjektov, ki so z določitvijo njegove vsakokratne davčne obveznosti in umestitvijo njegovih siceršnjih ravnanj, usmerjenih v njihovo izmikanje, tako ali drugače neposredno povezani. Da bi bile njihove tovrstne odločitve čimbolj pravilne, zakonite in pravočasne, izpostavljam tudi izjemno velik pomen poznavanja za strokovno pravilen opis potrebnih zakonskih in dejanskih gradnikov davčno kaznivega dejanja, ki bi se morali zrcaliti v vsakokratnih kazenskih ovadbah davčnega organa in policije oziroma obtožnih aktih državnega tožilca.
Ključne besede: davčno izmikanje, davčno izogibanje, davčno zaobidenje, kaznivo dejanje davčna zatajitev, korporacijski davek, davek na dodano vrednost, dohodnina, davčni zavezanec, kazenaki pregon, opis kaznivega dejanja
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 3200; Prenosov: 848
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela
Ana Kozina, Tina Vršnik Perše, Marija Javornik Krečič, Milena Ivanuš-Grmek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se osredotočamo na pojem kakovosti pedagoškega dela in izpostavljamo vlogo, ki jo ima pri tem ravnatelj kot upravni in pedagoški vodja šole. V prvem delu prispevka opozorimo, da enoznačne definicije, kaj je kakovost izobraževanja, pravzaprav nimamo, saj gre za zapleten pojav, odvisen od mnogih dejavnikov. V nadaljevanju te dejavnike na kratko predstavimo. V drugem delu članka prikazujemo del rezultatov raziskave TALIS, kjer smo med drugim ugotavljali, kakšna je ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela v odvisnosti od osnovnih značilnosti šole in ravnatelja samega.
Ključne besede: osnovne šole, kakovost, ravnatelji, upravljanje šole, pedagoški slog vodenja, vodenje, administrativni slog vodenja
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 259; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (298,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Invalidi in njihova aktivna participacija v političnem življenju v Republiki Sloveniji
Mihael Kozina, 2014, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu smo opisali invalide kot največjo manjšino na svetu, vendar pa se kljub temu še niso nikoli aktivno zavzemali za svoje pravice v družbi. Šele gibanja v zadnjih časih so ta trend nekoliko poskušala spremeniti, vendar v časih velike gospodarske in družbene krize nekako ne pridejo v ospredje. Specialistično delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem najprej opišemo značilnosti in vrste invalidnosti, število takšnih oseb v Republiki Sloveniji in stopnjo brezposelnosti, možne rešitve za zmanjšanje le-te z aktivno politiko zaposlovanja v smislu uvajanja nekaterih predpisov, socialno politiko, možnosti poklicnega usposabljanja in poklicne rehabilitacije. V raziskovalnem pa predstavimo možnosti, kako bi invalidi sami lahko bolj aktivno krojili svojo usodo z morebitno ustanovitvijo svoje politične stranke in njeno izvolitvijo ter idejo, da bi se za pravice invalidov zavzemali invalidi sami, ki bi bili voljeni iz lastnih vrst. Opišem tudi politični program združenja Junijska lista, katerega so sestavljali tudi invalidi sami in ki je nastopila na volitvah v Državni zbor leta 2004, na katerih je prejela približno 1 % vseh glasov. Menimo, da bi lahko takšno politično združenje uspelo postati pomemben političen akter v družbi z uvedbo kvotnega sistema pri volitvah v Državni zbor za invalidne volilce, kakršen je že v veljavi za ženske. Uveljavitev poleg največjih strank v parlamentu tudi manjših strank. Ker večje stranke brez soglasja manjših stranke ne morejo same vladati, bi bilo poleg dveh članov narodnih skupnosti, ki imata že vnaprej zagotovljeno izvolitev, še vpeljava kvote najmanj dveh predstavnikov invalidov iz njihovih vrst-torej pravih invalidnih oseb in ne samo zdravih predstavnikov. Seveda pa bi morala biti ta dva člana prava predstavnika sredinske stranke, ki bi se zavzemala zgolj za pravičnost in pravo dobrobit vseh ljudi, tudi tistih z roba. Specialistično delo ima 119 strani, 21 diagramov, 8 slik in 27 tabel.
Ključne besede: invalid, brezposelnost, zaposlovanje in invalidi, socialna politika, invalidi in politika
Objavljeno: 24.06.2014; Ogledov: 1177; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (951,10 KB)

6.
Spopadanje učiteljev razrednega pouka z neželenim vedenjem otrok v šoli
Anja Kučer, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vzgojne stile in njihov vpliv na vedenje otrok in ljudi, ki so vključeni oz. prisotni pri vzgoji otrok. Predstavljeno je, kako družina, vrstniki, okolje in šola vplivajo na oblikovanje osebnosti otroka. Veliko strokovnjakov meni, da ima družina izjemno velik vpliv na vedenje in osebnost posameznika, saj, ta veliko časa predstavlja otrokovo prevladujoče okolje. Vse te okoliščine in vplivi pa imajo vpliv tudi na oblikovanje posameznikove osebnosti. V magistrskem delu so najprej je predstavljeni družina, njen vpliv, vzgoja in vrste družin. V nadaljevanju so opredeljeni vzgojni stili. Nato je predstavljen tudi pomen komunikacije, ki predstavlja izjemno vlogo pri delovanju družine. Natančneje so opisani vplivi vrstnikov in šole, sodelovanje med učitelji in starši ter predvsem vloga učitelja, kar je zelo velikega pomena za otrokovo uspešnost in razvoj tudi v šoli. Zaradi pomena razumevanja vzgojnega stila družine s strani učiteljev smo se odločili za preučevanje poznavanja vzgojnih stilov učiteljev razrednega pouka in povezave med vzgojnimi stili ter vedenjem otrok v šoli. Zanimalo nas je, kako se učitelji spopadajo z neželenim vedenjem otrok v šoli, v kolikšni meri upoštevajo vzgojni stil družine in kako po njihovem mnenju vpliva vzgojni stil družine na vedenje otrok v šoli. V raziskavi je sodelovalo 12 učiteljic razrednega pouka. Rezultati kažejo, da učiteljice v šoli večinoma ne uporabljajo enakega vzgojnega stila, kot ga uporabljajo pri svojih otrocih doma. Veliko učiteljic meni, da je situacija v šoli in doma različna, zato se tudi uporaba vzgojnih stilov razlikuje. Večinoma vzgojni stil družine, iz katere prihaja otrok, učiteljic ne zanima, čeprav se zavedajo, da je otrokovo vedenje odvisno od vzgoje doma. Nekatere učiteljice so zelo zainteresirane za poznavanje vzgojnih stilov družine otrok, saj so mnenja, da na tak način lažje razumejo, zakaj prihaja do določene vrste vedenja in kako se s tem spopasti. Informacije o vzgojnem stilu pridobijo predvsem od staršev, nekaj pa tudi od otrok preko neformalnega pogovora. Zanimajo jih predvsem metode, s katerimi starši obvladujejo neželeno vedenje doma. Učiteljice poznajo vzgojne stile predvsem za problematične učence, saj se jim zdi poznavanje vzgojnih stilov za neproblematične učence nepotrebno. Pri svojem delu se učiteljice najpogosteje srečujejo z lažjimi oblikami neželenega vedenja, občasno pa se pojavljajo tudi težje oblike. Veliko težavo jim predstavlja psihično nasilje, ki je v veliko primerih prikrito. Večinoma se neželena vedenja pojavljajo vsakodnevno, pri nekaterih učencih bolj, pri drugih manj, pri nekaterih pa sploh ne. Večina učiteljic meni, da je pogostost pojavljanja neželenega vedenja nespremenjena v primerjavi z začetkom njihove kariere. Tiste učiteljice, ki opažajo spremembe, jih pripisujejo predvsem vzgoji doma in svoji neizkušenosti na začetku kariere. Rezultati kažejo, da sta najpogostejša vzroka za nastanek neželenih vedenj predvsem vzgoja doma in vpliv moderne tehnologije. Vse učiteljice pri reševanju težav postavljajo na prvo mesto učenca kot posameznika, nato pa upoštevajo še druge okoliščine. V pogovor so v prvi vrsti vključeni učenec ali učenci in učiteljica, po potrebi pa se v pogovor vključijo tudi starši in drugi. Večinoma so starši v pomoč pri reševanju težav, najdejo pa se tudi takšni, ki zaradi pretirano zaščitniškega odnosa do otroka niso pripravljeni sodelovati z učiteljicami. Učiteljice večinoma ne poznajo vzgojnega stila družine in ga tudi ne upoštevajo pri reševanju težav v šoli. Večinoma se odločajo na podlagi svoje presoje, kazni pa določajo glede na stopnjo in pogostost prekrška. Učiteljicam, ki poznajo vzgojni stil družine, so informacije o ukrepih v veliko pomoč pri razumevanju vedenja, poznavanja vzgojnega stila pa ne upoštevajo pri kaznovanju in nagrajevanju, ampak se odločijo po lastni presoji.
Ključne besede: družina, vzgoja, osebnost, starševstvo, vedenje otroka, šola, učitelj
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1021; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (770,02 KB)

7.
Razlike med dojemanjem razredne klime med učitelji in učenci
Špela Ozimič, 2016, magistrsko delo

Opis: Razredna klima je prisotna v vsakem razredu, a je v vsakem razredu drugačna. Zajema proces v ožjem okolju (razredu) in upošteva odnose med posamezniki v razredu (Zabukovec, 1998). Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno razredno klimo dojemajo učenci in kakšno učitelji ter kakšna je razlika med obstoječo in želeno razredno klimo pri učencih in učiteljih v osnovni šoli. Razlike so nas zanimale tudi glede na spol učencev in leto šolanja (četrti, šesti in osmi razred osnovne šole). Uporabili smo vprašalnike Vlaste Zabukovec, Moj razred, s katerim smo merili kategoriji medsebojni odnosi (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost) (Zabukovec, 1998). Ugotovili smo, da so razlike med obstoječo in želeno razredno klimo tako pri učencih kot pri učiteljih pomembne. Oboji si želijo boljše razredne klime (večjo povezanost in zadovoljstvo, hkrati pa manj tekmovalnosti, težavnosti in napetosti), kot jo zaznavajo trenutno. Znajdejo se v frustracijski situaciji, saj z obstoječim stanjem niso zadovoljni, ne vedo pa, kako to izboljšati in kako doseči zastavljene cilje. Taka razlika ni spodbudna, saj ne razvija ustrezne razredne klime (Zabukovec, 1998, str. 44). Glede na spol so se statistično značilne razlike pojavile pri kategoriji medsebojni odnosi, in sicer pri obstoječi razredni klimi, (fantje zaznavajo več povezanosti in zadovoljstva kot dekleta) in pri želeni razredni klimi glede na stopnjo šolanja, kjer se statično značilne razlike pojavijo zaradi učencev 4. razreda. Te poučuje razredna učiteljica, ki je z učenci največ časa in lahko razredu ponuja več možnosti za povezovanje in druženje kot učitelji na predmetni stopnji (Adlešič, 1998). Pri primerjavi učencev in učiteljev smo ugotovili, da učitelji trenutno stanje ocenjujejo nekoliko bolj kritično, hkrati pa si želijo več sprememb kot učenci.
Ključne besede: razredna klima, merjenje razredne klime, razrednik, spol, leto šolanja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2314; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Doživljanje strahu učencev v šolskih situacijah
Alenka Avbelj, 2017, magistrsko delo

Opis: Strah je eno izmed osnovnih čustev, s katerim se posameznik srečuje tekom svoje življenjske poti. Pogosto se pojavi pred novim doživetjem. Otrok ta občutek strahu lahko doživlja ob vstopu v šolo in tekom šolanja v različnih šolskih situacijah, kot so ocenjevanje, javno nastopanje, neuspehi, odnosi z vrstniki in učitelji, nasilje ali pa pri posameznih šolskih predmetih. Namen raziskave je bil s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode preučiti doživljanje strahu učencev tretjih, petih in sedmih razredov ter zaznavanje učenčevih strahov s strani učiteljev, ki v raziskavi udeležene učence poučujejo. Podatki so bili pridobljeni z uporabo kvantitativne in kvalitativne tehnike anketiranja za učence ter kvalitativne tehnike polstrukturiranega intervjuja za učitelje razredne in predmetne stopnje v OŠ. Rezultati kažejo, da večina učiteljev zaznava strah učencev v različnih šolskih situacijah, kljub temu da njihovi učenci v večini ocenjujejo, da redko ali nikoli ne občutijo strahu v izbranih šolskih situacijah. Tako učitelji kot učenci najpogosteje zaznavajo prisotnost strahu pred ocenjevanjem/neuspehom. V primerjavi z dečki, ki nekoliko pogosteje izražajo strah do javnega nastopanja in neuspeha, pa dekleta pogosteje in intenzivneje izražajo strah v nekaterih drugih šolskih situacijah (strah pred nasiljem, zavračanjem vrstnikov, športnimi dejavnostmi). Glede na starost so rezultati pokazali, da mlajši učenci pogosteje in intenzivneje izražajo strah do vzgojnih alternativ (nasilje, kazen, moč avtoritete). S starostjo se veča strah pred neuspehom oziroma ocenjevanjem, zato torej učenci na višji stopnji dajejo večjo veljavo in bolj zaupajo avtoriteti, medtem ko mlajši lažje zaupajo svoje strahove svojim vrstnikom. Tako učenci kot učitelji menijo, da je najučinkovitejša alternativa pri premagovanju strahu pozitiven pristop, npr. pogovor, uporaba sprostitvenih tehnik za umiritev ali preusmeritev pozornosti.
Ključne besede: strah, šolska situacija, učenec, učitelj, spoprijemanje s strahom
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 663; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
Povezanost velikih pet faktorjev osebnosti in samokontrole z akademsko nepoštenostjo med dijaki in študenti
Elena Vižintin, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se akademska nepoštenost pri dijakih in študentih povezuje z osebnostnimi značilnostmi v okviru teorije »velikih pet« (ekstravertnost, sprejemljivost, nevroticizem in vestnost), znotraj vestnosti me je zanimala še povezanost akademske nepoštenosti z njeno poddimenzijo – samokontrolo. Dodatno so bile preverjene tudi povezave z demografskimi spremenljivkami (spol, stopnja šolanja in smer šolanja). V raziskavi je sodelovalo 222 dijakov in študentov različnih študijskih smeri, ki so izpolnili Vprašalnik velikih pet BFI, Vprašalnik samokontrole BSCS, Vprašalnik akademske nepoštenosti ADI ter Vprašalnik z demografskimi podatki. Rezultati so pokazali, da se tisti posamezniki, ki so manj sprejemljivi, manj čustveno stabilni, bolj ekstravertni in manj vestni, se pogosteje vključujejo v dejanja akademske nepoštenosti, znotraj vestnosti se je kot pomembna pokazala tudi nizka stopnja posameznikove samokontrole. V okviru demografskih spremenljivk so se pokazale razlike glede na spol, stopnjo šolanja in starost v smeri, da so dijaki/dijakinje, moški in dijaki/študenti poslovnih ved bolj akademsko nepošteni v primerjavi s študenti, ženskami in dijaki/študenti drugih, neposlovnih ved. Raziskava je ena izmed prvih na slovenskih tleh, ki se osredotoča na povezanost osebnosti in akademske nepoštenosti, ključna pa je predvsem za ozaveščanje problematike pojava akademske nepoštenosti, ki se je pokazala kot zelo pogosta.
Ključne besede: akademska nepoštenost, osebnost, velikih pet, samokontrola, dijaki, študenti.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 103; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
Razvoj modela sistemske dinamike investiranja in donosnosti kapitala v organizaciji
Damijan Kozina, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv stopnje investiranja in zadolževanja posamezne organizacije na njeno finančno stanje. S pomočjo modela želimo opredeliti postopek, s katerim lahko določimo optimum med investiranjem in zadolževanjem v organizaciji. Ustrezno razmerje med investiranjem in zadolženostjo pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju organizacije in celotnega okolja. Obravnavanih je več možnih simulacijskih scenarijev. Prevelika zadolženost zavira gospodarsko rast, vendar po drugi strani premajhna stopnja investiranja tudi ne zagotavlja napredka. Z razvitim modelom kvantitativno podpremo strategijo organizacije za uspešno delovanje na dolgi rok. Razvit je bil delujoč simulacijski model, ki upošteva stopnjo investiranja in zadolževanja v obravnavani organizaciji in prikaže rezultate simulacije. Opredeljeni so ustrezni vhodni parametri modela, ki zagotavljajo kar najboljši rezultat za posamezno organizacijo. Uporabljena je metodologija sistemske dinamike z obravnavo ključih povratnih zank. Izdelan je simulacijski model, podprt z aplikacijo, ki je testirana z uporabo testnih primerov in vključenimi različnimi scenariji. Simulacijski model je izdelan z orodjem Powersim ter realiziran s programskim jezikom JavaScript, dostopnim na svetovnem spletu.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje in simulacija, investiranje, donosnost, zadolževanje, kapital, korupcija, integriteta, trajnostni razvoj, organizacija, JavaScript, SVG
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1179; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (978,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici