Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V sodobni psihologiji se čedalje več raziskovalne pozornosti namenja osebnostnim lastnostim, ki poleg socialno nezaželenih vidikov izražajo manipulativne, egoistične in antisocialne tendence, med katerimi posebej izstopa tako imenovana temna triada. Namen raziskave je bil preučiti povezanost med lastnostmi temne triade (narcizmom, psihopatijo in makiavelizmom), empatijo (kognitivno in čustveno) ter čustveno manipulacijo (zaznano sposobnostjo in pripravljenostjo za čustveno manipulacijo), ob upoštevanju razlik med spoloma in med starostnimi obdobji. Posebna pozornost je bila namenjena vlogi kognitivne empatije kot možnega mediacijskega dejavnika v odnosu med izraženostjo temne triade in čustveno manipulacijo. V raziskavi je sodelovalo 194 udeležencev_k, starih med 18 in 44 let (M = 26,84; SD = 7,19; Ž = 79,4 %). Udeleženci_ke so izpolnili Vprašalnik temne triade (SD3), Lestvico bazične empatije (BES) in Lestvico čustvene manipulacije (EM). Rezultati so pokazali, da se je čustvena empatija negativno povezovala z vsemi tremi lastnostmi temne triade. Narcizem ni povezan s kognitivno empatijo, medtem ko sta makiavelizem in psihopatija negativno povezana s to obliko empatije. Poleg tega so se lastnosti temne triade dosledno pozitivno povezovale s čustveno manipulacijo, tako na ravni zaznane sposobnosti kot pripravljenosti. Mediacijske analize so razkrile, da kognitivna empatija ne mediira odnosa med narcizmom oziroma makiavelizmom in čustveno manipulacijo. Pri psihopatiji pa smo zaznali delno mediacijo: psihopatija se pozitivno povezuje z zaznano sposobnostjo in pripravljenostjo za manipulacijo, hkrati se pa negativno povezuje s kognitivno empatijo. Kognitivna empatija pa je bila nato povezana z nekoliko nižjo zaznano sposobnostjo in pripravljenostjo za čustveno manipulacijo. Kognitivna empatija se torej kaže kot zaviralni, ne pa kot podporni mediacijski dejavnik. Analize razlik med spoloma so pokazale, da sta psihopatija in narcizem višje izražena pri moških, medtem ko pri makiavelizmu razlik ni bilo. Glede starosti je narcizem pogosteje izražen v mladi odrasli dobi, makiavelizem pa v nastajajoči odraslosti, medtem ko psihopatija ni pokazala razlik. Raziskava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju povezav med temno triado, empatijo in čustveno manipulacijo, saj kot prva sistematično preučuje mediacijsko vlogo kognitivne empatije. Ugotovitve imajo teoretičen pomen za razumevanje osebnostnih dejavnikov v medosebni dinamiki ter aplikativno vrednost na kliničnem in organizacijskem področju.
Ključne besede: temna triada, kognitivna empatija, čustvena manipulacija, temna empatija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Pozitivni razvoj mladih je rezultat vzajemnega odnosa med mladostnico_kom (njegovimi oz. njenimi notranji viri) ter zaznano oporo v različnih kontekstih (zunanji viri). Teoretsko disertacija sloni na teoriji pozitivnega razvoja mladih, ki opredeljuje kazalnike pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, karakter, skrb in povezanost), ter na teoriji razvojnih virov, ki poudarja vlogo zunanjih (podpora, opolnomočenje, meje, pričakovanja) in notranjih virov (zavezanost učenju, pozitivne vrednote, pozitivna identiteta). Cilji doktorske disertacije so bili preučiti razvojne poti razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja mladih glede na spol in izobraževalno raven ter prvič v mednarodnem okolju raziskati vzdolžno povezavo med njimi, identificirati homogene skupine mladih glede na kazalnike pozitivnega razvoja in razlike med njimi v izvajanju ter doživljanju medvrstniškega nasilja ter razviti in preizkusiti intervencijo za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih ter oceniti njen učinek na kazalnike pozitivnega razvoja in pojavnost medvrstniškega nasilja. Doktorska disertacija zajema tri raziskave, pri čemer sta prvi dve potekali vzdolžno, tretja pa eksperimentalno. Vzorec vključuje učence_ke devetih razredov osnovnih šol in dijake_inje prvega letnika srednjih šol. Rezultati prve raziskave so pokazali upad ali stabilnost razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja med šolskim letom ter pomembne učinke spola in izobraževalne ravni. Odnos med razvojnimi viri in kazalniki pozitivnega razvoja mladih je bil pozitiven, vendar so predvsem mladi z višjimi zunanjimi viri poročali o višjih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih. Druga raziskava je prepoznala štiri različne profile glede na kazalnike pozitivnega razvoja od začetka do sredine šolskega leta: Višji pozitivni razvoj mladih, Karakter-skrb, Kompetentnost-samozavest in Nižji pozitivni razvoj mladih. Skozi šolsko leto sta bila glede na članstvo in povprečne vrednosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih stabilna le profila Višji pozitivni razvoj mladih in Karakter-skrb. Profil Višji pozitivni razvoj mladih je bil v najmanjši meri vključen v medvrstniško nasilje, profil Karakter-skrb je večinoma doživljal nasilje, profil Kompetentnost-samozavest je večinoma izvajal nasilje, medtem ko je profil Nižji pozitivni razvoj mladih enkrat poročal o višjem izvajanju nasilja, drugič pa o doživljanju nasilja. V tretji raziskavi se je pokazal pomemben učinek pri določenih skupinah dijakov_inj 1. letnikov, predvsem pri gimnazijskem in poklicnem izobraževanju, kjer so v primerjavi s kontrolno skupino poročali o višji povezanosti. Na ravni posameznic_kov so: dijaki_nje strokovnega in poklicnega izobraževanja po intervenciji poročali o upadu samozavesti; dijaki_nje gimnazijskega izobraževanja so po intervenciji poročali o manj pogostem izvajanju in doživljanju posameznih oblik nasilja; dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja pa so po intervenciji poročali o več izvajanja spletnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini gimnazijskega izobraževanja je v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do upada izvajanja odnosnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini poklicnega izobraževanja pa se je v primerjavi s kontrolno skupino zvišalo izvajanje in doživljanje odnosnega nasilja. Ugotovitve raziskav dajejo vpogled v kompleksnost dinamike vzajemnega odnosa med mladostnikom_co in konteksti v obdobju izrazitih kontekstualnih vplivov, pri čemer odstirajo predvsem vlogo podpore različnih mikrosistemov pri spodbujanju pozitivnega razvoja mladih in preprečevanju medvrstniškega nasilja ter viktimizacije.
Ključne besede: pozitivni razvoj mladih, razvojni viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih, medvrstniško nasilje, medvrstniška viktimizacija, obdobje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, kontekstualizirana intervencija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 124
Celotno besedilo (4,67 MB)

Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 126
Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Psihološka rezilientnost predstavlja ključno lastnost, ki omogoča posameznikom, da se uspešno prilagodijo in premagajo življenjske izzive ter stresne situacije. Zmožnost razvijanja in krepitve psihološke rezilientnosti posameznikom omogoča, da se učinkovito spoprijemajo z vsakodnevnimi težavami, in sicer od manjših stresorjev do resnih življenjskih izzivov, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo splošno zadovoljstvo in kakovost življenja. V tem magistrskem delu smo raziskali povezanost psihološke rezilientnosti s socialno oporo (emocionalna, instrumentalna opora, potreba po opori in iskanje opore), z mestom nadzora (notranje mesto nadzora in dve dimenziji zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) in s preteklimi stresnimi izkušnjami. Preverjali smo napovedno moč vseh spremenljivk za psihološko rezilientnost ter morebitno moderatorsko vlogo štirih oblik socialne opore, notranjega mesta nadzora in dveh dimenzij zunanjega mesta nadzora na odnos med preteklimi stresnimi izkušnjami in psihološko rezilientnostjo. V raziskavo smo vključili 368 slovenskih študentov, od teh je bilo 66,6 % žensk. Večji delež študentov je prihajal z Univerze v Ljubljani (48,4 %) in Univerze v Mariboru (38 %). V kvantitativni študiji smo uporabili naslednje vprašalnike: CD-RISC 10, BSSS, Levensonovo lestvico mesta nadzora ter spremenjeno in dopolnjeno verzijo vprašalnika Holmes-Rahe za merjenje preteklih stresnih izkušenj. Rezultati so pokazali, da je psihološka rezilientnost pozitivno povezana z emocionalno oporo in notranjim mestom nadzora, medtem ko jo pozitivno napoveduje le notranje mesto nadzora. Psihološka rezilientnost je negativno povezana s potrebo po opori, z obema dimenzijama zunanjega mesta nadzora (»vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) ter s preteklimi stresnimi izkušnjami. Od teh potreba po opori, dimenzija »vplivni drugi« in pretekle stresne izkušnje negativno napovedujejo rezilientnost študentov. Moderatorska analiza je pokazala, da je od vseh spremenljivk le dimenzija zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« pomemben moderator negativne linearne povezave med preteklimi stresnimi izkušnjami in rezilientnostjo. Dobljeni rezultati so delno v skladu s prejšnjimi raziskavami, v diskusiji pa so predstavljene možne razlage za to, kot tudi pomanjkljivosti, uporabna vrednost in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: psihološka rezilientnost, socialna opora, mesto nadzora, stres
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: V Sloveniji je od leta 2015 do leta 2018 število mater študentk narastlo za skoraj 3 % (Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Evroštudent, 2018) prav tako pa se Slovenija uvršča med prve tri države članice Evropske unije po zaposlenosti mater (Eurostat, 2019). Ker je usklajevanje zahtev različnih vlog lahko stresno, nas je v magistrski nalogi zanimalo, ali obstajajo razlike v stopnji zaznanega stresa med materami študentkami in zaposlenimi materami, ter kako so različne strategije za spoprijemanje s stresom, konflikti vlog med študijem/delom in družino, zaznana socialna podpora ter sistemska podpora povezani s stopnjo zaznanega stresa pri omenjenih skupinah. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja razlika med poznavanjem ter koriščenjem obstoječih oblik sistemske podpore, ter kako je slednje povezano s stopnjo zaznanega stresa. V raziskavi je sodelovalo 922 žensk, od tega 819 (88,70 %) zaposlenih mater, 74 (6,80 %) mater študentk in 41 (2,10 %) zaposlenih mater s statusom študenta, ki jih zaradi nizke udeležbe nismo vključili v raziskavo. Poleg demografskih vprašanj so udeleženke izpolnjevale Lestvico zaznanega stresa – PSS, Vprašalnik spoprijemanja s stresom CISS-21, Vprašalnik konflikta med delom in družino – WFCS, Vprašalnik konflikta med študijskim delom, študentskim delom in družinskim življenjem – MWFSC ter večdimenzionalno lestvico socialne podpore (MSPSS). Obe skupini sta poročali o srednji stopnji stresa, v poznavanju in koriščenju oblik sistemske podpore ni bilo razlik. Raba na problem osredotočenih strategij napoveduje nižjo raven stresa, uporaba virov socialne podpore, zaznava konflikta med študijem/delom in družino pa je povezana z zaznano višjo stopnjo stresa. Med koriščenjem sistemske podpore in zaznanim stresom ni bilo povezanosti.
Ključne besede: Stres, strategije spoprijemanja s stresom, konflikt med študijem in družino, konflikt med delom in družino, viri socialne podpore, oblike sistemske podpore, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,62 MB)