1. Differences in user perception of artificial intelligence-driven chatbots and traditional tools in qualitative data analysisBoštjan Šumak, Maja Pušnik, Ines Kožuh, Andrej Šorgo, Saša Brdnik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Qualitative data analysis (QDA) tools are essential for extracting insights from complex datasets. This study investigates researchers’ perceptions of the usability, user experience (UX), mental workload, trust, task complexity, and emotional impact of three tools: Taguette 1.4.1 (a traditional QDA tool), ChatGPT (GPT-4, December 2023 version), and Gemini (formerly Google Bard, December 2023 version). Participants (N = 85), Master’s students from the Faculty of Electrical Engineering and Computer Science with prior experience in UX evaluations and familiarity with AI-based chatbots, performed sentiment analysis and data annotation tasks using these tools, enabling a comparative evaluation. The results show that AI tools were associated with lower cognitive effort and more positive emotional responses compared to Taguette, which caused higher frustration and workload, especially during cognitively demanding tasks. Among the tools, ChatGPT achieved the highest usability score (SUS = 79.03) and was rated positively for emotional engagement. Trust levels varied, with Taguette preferred for task accuracy and ChatGPT rated highest in user confidence. Despite these differences, all tools performed consistently in identifying qualitative patterns. These findings suggest that AI-driven tools can enhance researchers’ experiences in QDA while emphasizing the need to align tool selection with specific tasks and user preferences.
Ključne besede: user experience, UX, usability, qualitative data analysis, QDA, chatbots
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. A longitudinal study on the adoption of cloud computing in micro, small, and medium enterprises in MontenegroIvana Ognjanović, Ramo Šendelj, Milica Daković-Tadić, Ines Kožuh, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: cloud adoption, digital transformation, micro, small and medium enterprises, longitudinal study, TOE framework, UTAUT framework
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (868,29 KB) |
3. Digitalna medijska pismenost gluhih in naglušnih oseb v SlovenijiLaura Horvat, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Ključne besede: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (960,82 KB) |
4. Analiza neverbalne komunikacije televizijskih voditeljev in dojemanje pri gledalcih : diplomsko deloTamara Kurnik, 2024, diplomsko delo Opis: Neverbalna komunikacija nas spremlja na vsaki točki življenja, tudi pri nastopanju na televiziji. V diplomskem delu smo izvedli analizo neverbalne komunikacije televizijske voditeljice Oprah Winfrey, da bi razumeli, kako ob svojem nastopanju uporablja neverbalne elemente. Sledila je izvedba intervjujev z naključno izbranimi predstavniki štirih starostnih generacij, ki so po ogledu oddaj odgovorili na vprašanja vezana na neverbalno komunikacijo voditeljice. Intervjuje smo izvedli z namenom, da smo izvedeli, kakšen vpliv ima neverbalna komunikacija voditeljice na gledalce. Odkrili smo, da večina gledalcev pozitivno sprejema rabo neverbalne komunikacije pri voditeljici. Iz rezultatov smo zaključili, da je neverbalna komunikacija pri televizijskem nastopanju pomembna za lažje sprejemanje in dojemanje vsebine. Rezultati analize in intervjujev bodo služili vsem, ki želijo razumeti rabo neverbalne komunikacije pri televizijskem nastopanju in njenem vplivu na gledalce.
Ključne besede: Neverbalna komunikacija, televizijsko nastopanje, gestikulacija, televizijska oddaja, Oprah Winfrey
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,13 MB) |
5. Odnos do algoritmov, zavedanje o njihovem delovanju in uporaba TikToka med mladimiTilen Justinek, 2024, diplomsko delo Opis: Družbeni mediji, predvsem TikTok, so postali ključni del vsakdana mladih, kjer uporabniki preživijo več ur dnevno. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako mladi zaznavajo algoritme družbenih omrežij, ali razumejo njihovo delovanje in kakšen je njihov odnos do teh tehnologij. Raziskava je pokazala, da večina mladih precenjuje svoje razumevanje algoritmov. Prav tako so udeleženci poročali o negativnem vplivu vsebin na svoje počutje, kar nakazuje na potrebo po večji ozaveščenosti o algoritmih in njihovih učinkih na uporabnike. Rezultati te raziskave so lahko v pomoč izobraževalnim ustanovam, oblikovalcem digitalnih zakonov ter razvijalcem družbenih omrežij pri pripravi izobraževalnih programov in izboljšanju digitalne pismenosti mladih.
Ključne besede: algoritmi, algoritmična pismenost, TikTok
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (871,40 KB) |
6. Vpliv dejavnikov na zaznavanje globokih ponaredkov na družbenih medijih : diplomsko deloKai Ličina, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv dejavnikov na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov na družbenih medijih. Delo obravnava ključne koncepte, povezane z družbenimi mediji in širjenjem lažnih informacij, pri čemer poseben poudarek namenja tehnologiji globokih ponaredkov, ki omogoča ustvarjanje realističnih lažnih vsebin. Empirični del raziskave vključuje analizo vpliva uporabe družbenih medijev, vrste videoposnetkov, izobrazbe in predhodnega znanja o manipulaciji medijskih vsebin. Rezultati kažejo, da večina teh dejavnikov nima statistično pomembnega vpliva na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov, z izjemo Facebooka, in samozavesti pri prepoznavanju globokih ponaredkov, kjer smo pri zabavnih videoposnetkih zaznali statistično značilen vpliv. Rezultati te študije lahko služijo kot osnova za nadaljnje raziskave o zaznavi ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Ključne besede: globoki ponaredki, družbeni mediji, zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,96 MB) |
7. Digitalna pismenost mladih in njihove navade uporabe družbenih medijev : diplomsko deloKristijan Bunevski, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje preplet med digitalno pismenostjo in navadami mladih pri uporabi družbenih medijev. S pomočjo pridobljenih anketnih podatkov in analize diplomsko delo zagotavlja vpogled v vedenje mladih v digitalnem okolju in prispeva h globljemu razumevanju vloge digitalne pismenosti pri oblikovanju interakcij mladih posameznikov na platformah družbenih medijev. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede merjenja stopnje digitalne pismenosti med mladimi, kako pogosto mladi uporabljajo določene platforme družbenih medijev, katere vrste vsebin spremljajo in katere od teh platform ocenjujejo kot najbolj zaupanja vredne.
Ključne besede: digitalna pismenost, družbeni mediji, navade mladih
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,41 MB) |
8. Pregled funkcionalnosti e-izobraževanih platform za poslovno uporabo v SlovenijiAnika Predan, 2024, diplomsko delo Opis: E-izobraževalne platforme so postale ključno orodje za poslovno uporabo v Sloveniji. Diplomsko delo raziskuje funkcionalnosti teh platform in njihovo učinkovitost pri poslovnem izobraževanju. Glavni cilj naloge je bil identificirati ključne funkcionalnosti e-izobraževalnih platform, oceniti njihovo prisotnost v slovenskem poslovnem prostoru ter možnosti za izboljšave. Raziskava je bila izvedena tako, da smo sprva izvedli študijo obsega, kjer smo pregledali literaturo, da bi določili vse funkcionalnosti tovrstnih platform, nato pa smo glede na ugotovljeno analizirali funkcionalnosti treh glavnih platform: Smart Arena, eCampus in MiTeam. Ugotovili smo, da so ključne funkcionalnosti, kot so upravljanje vsebin, sledenje napredku, ocenjevanje, komunikacija in personalizacija, ključni za uspešno e-izobraževanje. Rezultati kažejo, da slovenska podjetja vključujejo te funkcionalnosti, vendar obstajajo možnosti za izboljšave, zlasti v integraciji z drugimi sistemi in uporabniški izkušnji. Pridobljeni podatki lahko služijo kot osnova za nadaljnje raziskave in razvoj e-izobraževalnih platform v Sloveniji ter pomagajo podjetjem pri izbiri najučinkovitejših rešitev za poslovno izobraževanje.
Ključne besede: E-izobraževalne platforme, poslovno izobraževanje, funkcionalnosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (622,05 KB) |
9. Monitoring website accessibility : evaluating current approaches and a proposal for improvementsMatjaž Debevc, Tilen Škraba, Bogdan Cerovac, Ines Kožuh, Nataša Rajh, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: accessibility, World Wide Web, web content accessibility guideline, web accessibility directive, accessibility monitoring, accessibility statement, feedback mechanism
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 3
Celotno besedilo (598,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Social media fact-checking: the effects of news literacy and news trust on the intent to verify health-related informationInes Kožuh, Peter Čakš, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The recent health crisis and the rapid development of Artificial Intelligence have caused misinformation on social media to flourish by becoming more sophisticated and challenging to detect. This calls upon fact-checking and questions users’ competencies and attitudes when assessing social media news. Our study provides a model of how fact-checking intent is explained by news literacy and news trust to examine how users behave in the misinformation-prone social media environment. Structural equation modeling was used to examine survey data gathered from social media users. The findings revealed that users’ intent to fact-check information in social media news is explained by (1) news literacy, such as the awareness of various techniques used by creators to depict situations about COVID-19; (2) news trust, in terms of the conviction that the news contains all the essential facts; and (3) intent, such as an aim to check information in multiple pieces of news. The presented findings may aid policymakers and practitioners in developing efficient communication strategies for addressing users less prone to fact-checking. Our contribution offers a new understanding of news literacy as a sufficient tool for combating misinformation, which actively equips users with knowledge and an attitude for social media news fact-checking.
Ključne besede: fact-checking, news literacy, trust, social media, misinformaiton, fake news, pandemic, health crisis
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
