| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihometrične značilnosti slovenske različice Pittsburškega vprašalnika kakovosti spanja
Tadea Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Spanje predstavlja eno izmed najbolj esencialnih življenjskih funkcij. Že ena noč nezadostne količine in/ali kakovosti spanja lahko dan kasneje povzroči spremembe, ki se kažejo na nivoju kognitivnega, emocionalnega in vsakodnevnega delovanja. Kakovost spanja lahko merimo s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI). Njegove merske značilnosti so preverjale številne pretekle raziskave, ki so prišle do neenotnih ugotovitev glede faktorske strukture. V literaturi se kaže trend uporabe enofaktorske točkovalne metode vprašalnika ne glede na njegovo faktorsko strukturo. Namen tega dela je bil preveriti psihometrično ustreznost slovenske različice PSQI, in sicer njegovo faktorsko strukturo, zanesljivost in konstruktno veljavnost z Epworthsko lestvico zaspanosti, Lestvico depresije Centra za epidemiološke študije, Vprašalnikom zdravja pacientov in Kratko lestvico petih velikih. Vprašalnik je reševalo 453 zdravih posameznikov, 227 izmed njih je vprašalnik reševalo dvakrat. Rezultati psihometričnih analiz so pokazali, da se podatkom najbolje prilega hierarhični model drugega reda s tremi faktorji. Notranja konsistentnost za skupni rezultat je znašala α = .68, medtem ko je za podlestvice nižja, in sicer α = .43–.70, kar lahko pripišemo nizkemu številu indikatorjev na lestvico. Retestna zanesljivost v obdobju dveh do treh tednov je za skupni rezultat znašala ρ = .77, za podlestvice pa ρ = .61–.76. Vprašalnik PSQI je izkazal ustrezno konstruktno veljavnost; skupni dosežek je šibko pozitivno koreliral s prekomerno zapanostjo, šibko negativno koreliral s sprejemljivostjo in vestnostjo, zmerno pozitivno koreliral z depresijo in nevroticizmom ter zmerno do močno pozitivno koreliral s somatiko.
Ključne besede: Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja, spanje, konfirmatorna faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 135; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Prenova spletne rešitve za izmenjavo podatkov o izdelkih s področja zdravja
Polona Košir, 2020, diplomsko delo

Opis: Vodilne veletrgovine z zdravili so leta 2008 zaradi potrebe po enolični identifikaciji izdelkov s področja zdravja v slovenskem prostoru ustanovile podjetje NENSI, d. o. o. Z uvedbo nacionalne enotne šifre izdelka – NENSI in izgradnjo NENSI baze podatkov je bila zagotovljena osnova za poenostavitev in avtomatizacijo procesov naročanja in dobave izdelkov. NENSI šifra izdelka je tako postala obvezen podatek v komunikaciji med uporabniki, kot so veletrgovine, lekarne, bolnišnice, dobavitelji in ostali kupci. Zaradi naraščajočega števila izdelkov in podatkov, ki jih je treba spremljati, se je pojavila potreba po vzpostavitvi enotne vstopne točke izdelka (EVTI). EVTI bo zajemala vse podatke o izdelku, ki jih potrebujejo posamezne veletrgovine pri prijavi izdelka in jih lahko zagotovi dobavitelj. Prek EVTI bodo vsi podatki zbrani na enem mestu in na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom. Za vzpostavitev EVTI je treba pripraviti seznam vseh potrebnih podatkov o izdelku, posodobiti spletni obrazec za vpis podatkov o izdelku in razširiti podatkovni model NENSI baze podatkov z dodatnimi atributi o izdelku in pripadajočimi šifranti. Veletrgovci pa bodo morali zagotoviti informacijsko podporo, ki bo omogočala avtomatiziran prenos podatkov o izdelku iz baze NENSI v njihove informacijske sisteme na osnovi NENSI šifre. S tem bo omogočen poenostavljen vpis podatkov o izdelkih tako za dobavitelje kot tudi za vse druge uporabnike.
Ključne besede: prenova spletne rešitve, izmenjava podatkov, izdelki, NENSI, enolična identifikacija
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista
Sara Flis, 2021, magistrsko delo

Opis: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Ključne besede: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Objavljeno: 22.01.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (905,30 KB)

6.
Ferdo se uči o sebi in drugih
Sara Irman Kolar, 2020

Opis: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 20
URL Povezava na datoteko

7.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 281; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (789,16 KB)

8.
Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE Ožbalt
Jernej Košir, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Ključne besede: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

9.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 227; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

10.
Primerjava bioprocesov s celično linijo CHO v različnih bioreaktorjih
Matic Košir, 2020, diplomsko delo

Opis: Farmacevtska industrija dandanes stremi k iskanju biološko ustreznejših rešitev in prehodu iz sintetičnih k biološkim produktom. Biofarmacevtiki predstavljajo vzpenjajoči sektor v farmacevtski industriji in so uporabni za širok spekter indikacij, vključujoč onkologijo in revmatologijo. Razvoj in optimizacija bioprocesov na laboratorijski skali je ključnega pomena za poznavanje procesa in prenos v proizvodnjo. Centralni faktor za razvoj in proizvodnjo biološkega zdravila je bioreaktor. S svojo inovativno zasnovo in visokokakovostnimi materiali mora zagotavljati optimalno in stabilno okolje za gojenje in rast celic. Zadnja leta so v porastu bioreaktorji za enkratno uporabo. Različne študije so pokazale njihove prednosti, ki so pripomogle k nadaljnjim razvojem bioloških zdravil. Tako je prišlo do razvoja nove množice bioreaktorjev, ki se razlikujejo predvsem po obliki, vnosu moči, instrumentaciji in volumnu posode za kultivacijo. Namen raziskovalnega dela je bil izvesti 14-dnevni bioproces v 4-litrskem bioreaktorskem sistemu BIOne podjetja Distek in ga primerjati z referenčnima bioprocesoma. Prvi referenčni bioproces je bil izpeljan v mikrobioreaktorskem sistemu ambr® 250, drugi pa v 1000-litrskem bioreaktorju HyClone proizvajalca Thermo Scientific. Vse bioprocese smo izvedli z istim klonom celic in pod enakimi pogoji. Bioprocesne parametre smo spremljali s pomočjo različnih sond in analitskih naprav. Pridobljene meritve smo obdelali z različnimi statističnimi metodami in jih predstavili na diagramih. Osredotočili smo se na kinetiko rasti, metabolizem in produktivnost sesalskih celic. Rezultati kažejo, da je bioreaktorski sistem pri optimalnih pogojih zagotovil uspešno izvedbo bioprocesa s sesalsko celično linijo CHO. Ugotovili smo zadovoljivo primerljivost med bioprocesi. Na podlagi preučevanih koncentracij metabolitov in substratov, osmolalnosti, kinetiko rasti in koncentracijo produkta smo zaključili, da je omenjen bioreaktorski sistem primeren za nadaljnje študije na naši laboratorijski skali. V prihodnosti nameravamo stremeti k eksperimentom z drugimi celičnimi linijami in testiranju različnih parametrov. Uspešna izvedba bi nam prinesla zaupanje v ta bioreaktorski sistem in omogočila prevzem za širšo uporabo.
Ključne besede: bioreaktorji za enkratno uporabo, monoklonska protitelesa, biofarmacevtika, šaržni bioproces z dohranjevanjem, kinetika in metabolizem CHO celic.
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici