| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza destinacije Mali Lošinj po ETIS in GSTC kazalnikih trajnostnega razvoja in vizija prihodnega poslovanja : završni rad sveučilišnog studija
Hana Jutriša, 2021, diplomsko delo

Opis: Međunarodni dolasci turista u svijetu svake godine rastu. Obalne i otočne destinacije, gdje je loš razvoj, loše upravljanje otpadom i prekomjerni broj turista, posebno su osjetljive na pritisak masovnog turizma. Masovni turizam donio je mnogo negativnih učinaka na prirodni razvoj destinacija, stoga se sve više destinacija počinje okretati k održivom razvoju turizma. Iza svake dobre destinacije stoji dobro i kvalitetno razrađen destinacijski menadžment. Dužnost destinacijskog menadžmenta je planiranje, organiziranje, vođenje i kontroliranje destinacije, uz vrlo visoku razinu brige o ljudskim resursima te oni također moraju brinuti i održivosti destinacije. Kao jedni od najučinkovitijih alata za mjerenje i praćenje održivog turizma na destinaciji uzeti su ETIS i GSTC kriteriji održivosti. Održivi turizam je danas trend koji najbrže raste, a Mali Lošinj je destinacija koja je posljednjih godina prikupila niz nagrada za svoju održivost. Glavni cilj ovog rada jest pomoću ETIS i GSTC kriterija održivosti, intervjua s predstavnicima destinacije i ankete s turistima, utvrditi stvarno stanje održivosti na destinaciji.
Ključne besede: održivi turizam, otočna destinacija, destinacija Mali Lošinj, pokazatelji održivog razvoja, menadžment destinacije
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Pridobivanje, odsvajanje ter umik lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo : magistrsko delo
Martina Jutriša, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pridobivanje in odsvajanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo in njihov umik. Osrednji del naloge podrobneje obravnava pridobivanje lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, saj Zakon o gospodarskih družbah v 500. členu določa, da lahko družba z omejeno odgovornostjo pridobi lastne poslovne deleže. Imetnica poslovnega deleža postane tako, da odkupi del kapitala (poslovni delež) od družbenika oziroma enega izmed družbenikov. V delu so opredeljeni pogoji za pridobitev lastnih poslovnih deležev, obveznost oblikovanja rezerv za lastne deleže, razlogi pridobitve, postopek pridobitve lastnih poslovnih deležev ter naštete so sankcije nedopustno pridobljenih lastnih poslovnih deležev. Davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo se je temeljito spremenila s sprejetjem zadnje novele Zakona o dohodnini. Davčna obravnava je ločena na opredelitev odkupa poslovnih deležev od fizičnih oseb ter na odkup poslovnih deležev od pravnih oseb. Pri odkupu lastnih poslovnih deležev od fizičnih oseb je najprej predstavljena davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki je veljala do 31. 12. 2019, in nato davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev, ki velja od 1. 1. 2020 naprej. Odkup lastnih poslovnih deležev od 1. 1. 2020 ni več obdavčen po pravilih o obdavčitvi dobičkov iz kapitala ter izjemoma po pravilih o obdavčitvi dividend, če se ugotovi zloraba, temveč vedno skladno s pravili o obdavčitvi dividend. Predstavljen je tudi način uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev. V povezavi s transakcijo odkupa lastnih poslovnih deležev je povezano tudi področje prikritih izplačil dobička in navideznega pravnega posla, ki je predstavljeno na podlagi sodne prakse. Splošna pravila, ki veljajo za odsvojitev poslovnih deležev (od 480. člena do 483. člena Zakona o gospodarskih družbah) se uporabijo pri odsvojitvi lastnih poslovnih deležev, saj Zakon o gospodarskih družbah vsebuje nobenih posebnih določb. Družba z omejeno odgovornostjo lahko lastni poslovni delež tudi umakne, pri čemer Zakon o gospodarskih družbah pri tem napotuje na smiselno uporabo pravil o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic, katera so opredeljena v 381. do 383. členu Zakona o gospodarskih družbah. Najprej je predstavljena pravna opredelitev zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnega poslovnega deleža, nato pa opisan sam postopek izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala. Avtorica v delu ugotavlja, da lahko družba z omejeno odgovornostjo umakne le tisti poslovni delež, ki ga je pred tem pridobila in za pridobitev katerega je izvršila plačilo izključno iz rezerv, oblikovanih za lastne poslovne deleže. V nadaljevanju sta opredeljena tudi bilančnopravni vidiki in davčni vidik umika lastnega poslovnega deleža.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, lastni poslovni delež, pridobitev lastnega poslovnega deleža, odsvojitev lastnega poslovnega deleža, zmanjšanje osnovnega kapitala, umik lastnega poslovnega deleža
Objavljeno v DKUM: 20.07.2020; Ogledov: 1581; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (1013,43 KB)

3.
Sprememba lastništva družbe pri družbi z omejeno odgovornostjo
Martina Jutriša, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Sprememba lastništva družbe pri družbi z omejeno odgovornostjo« sem predstavila nasledstvo v lastništvu podjetja ter raziskala načine spremembe lastniške strukture pri družbi z omejeno odgovornostjo. V uvodnem poglavju sem najprej opredelila problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju sem navedla predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki sem jih uporabljala pri raziskovanju problema. V drugem poglavju sem se seznanila z nasledstvom v lastništvu podjetja, z dejavniki, ki vplivajo na prenos lastništva podjetja in s planiranjem nasledstva v lastništvu podjetja. Ugotovila sem, katere stopnje postopka zaposlovanja in izbire naslednikov je treba upoštevati za dosego uspešnega prenosa lastništva podjetja. Tretje poglavje je namenjeno opisu načinov spremembe lastniške strukture pri družbi z omejeno odgovornostjo. S pomočjo analize sem ugotovila, da lahko lastniško strukturo spremenimo preko brezplačnega prenosa poslovnega deleža, preko prodaje poslovnega deleža in preko statusnopravnega preoblikovanja družbe. V četrtem poglavju sem predstavila vpliv pravočasne in najugodnejše izbire načina spremembe lastniške strukture družbe na nadaljnji obstoj in delovanje podjetja pri naslednji generaciji. V zadnjem, petem in sklepnem poglavju sem povzela ključne ugotovitve in zaključila s predlogi izboljšav na področju spremembe lastniške strukture družbe.
Ključne besede: Sprememba lastniške strukture v družbi z omejeno odgovornostjo, nasledstvo in planiranje nasledstva v lastništvu podjetja, statusnopravno preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1454; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (287,16 KB)

4.
ŠIRITEV DEJAVNOSTI PODJETJA KOT INVESTICIJSKI PROJEKT
Simon Jutriša, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V delu diplomskega seminarja z naslovom »Širitev dejavnosti podjetja kot investicijski projekt« smo raziskali upravičenost investicije za izgradnjo prizidka dodatnih desetih ekoloških sob k podjetju Marka, d. o. o. Rogatec. V prvem delu smo predstavili teoretična in metodološka izhodišča o projektnem managementu. Seznanili smo se z vrstami projektov in pridobili smernice za izdelavo zagonskega elaborata projekta. V drugem poglavju smo na kratko predstavili podjetje Marka, d. o. o. Rogatec in njegovo zgodovino. Podali smo vizijo investicije in srednjeročne ter dolgoročne cilje projekta. V tretjem poglavju smo izdelali zagonski elaborat projekta. Ocenili smo povpraševanje po prenočiščih v Rogatcu in okolici. Pogledali smo tudi stanje konkurence in ugotovili, da njihova ponudba pretežno temelji na zdravilni mineralni vodi. V tem poglavju smo prav tako natančno opisali sam projekt gradnje prizidka od pridobivanja potrebne dokumentacije, gradbenih del, marketinških aktivnosti in pridobivanju potrebnega osebja do otvoritve. V zadnjem četrtem in sklepnem poglavju smo povzeli naše ugotovitve in potrdili, da je investicija prizidka z dodatnimi sobami ob pridobitvi dodatnih nepovratnih sredstev iz javnega razpisa Evropske Unije smotrna.
Ključne besede: ekološke sobe, prenočišča, podjetje Marka, d. o. o., zagonski elaborat projekta, turistična ponudba, Gostišče Jutriša, prizidek, občina Rogatec.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 1975; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
PREDLOG NOVEGA KONCEPTA TRŽENJA, TEMELJEČEGA NA MREŽENJU, ZA IZBRANO SLOVENSKO DESTINACIJO
Ana Jutriša, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju z naslovom »Predlog novega koncepta trženja, temelječega na mreženju, za izbrano slovensko destinacijo« smo raziskovali možnosti, kako privabiti do vseh turistični ponudnikov v destinaciji Obsotelje in Kozjansko več gostov s pomočjo mreženja. V uvodnem poglavju smo najprej opredelili problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju smo navedli predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju problema. V drugem poglavju smo se seznanili s temeljnim konceptom turistične destinacije s poudarkom na mreženju turističnih nosilcev za potrebe trženja. Ugotovili smo, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju trženjskega spleta destinacije in kaj vse sooblikuje celokupno turistično storitev. Tretje poglavje je namenjeno opisu danosti destinacije Obsotelje in Kozjansko, kjer smo najprej identificirali in analizirali ključne turistične ponudnike v občinah Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, kakšno je trenutno stanje sodelovanja med turističnimi ponudniki in njihovo pripravljenost za partnerstvo. Z analizo ankete, ki smo jo opravili med tujimi hotelskimi gosti, nastanjenimi v Rogaški Slatini in Podčetrtku, pa smo dobili smernice za predloge k izboljšavi trenutne turistične ponudbe destinacije. V četrtem poglavju smo predstavili gostinsko podjetje Marka, d. o. o., ki bi lahko s svojim intenzivnejšim sodelovanjem s turističnimi ponudniki destinacije v večji meri prispevalo k raznovrstnosti regijske turistične podobe. V zadnjem, petem in sklepnem poglavju smo povzeli ključne ugotovitve in zaključili s predlogi izboljšav na področju mreženja lokalnih turističnih ponudnikov.
Ključne besede: turistična destinacija, mreženje, trženje, Obsotelje in Kozjansko, zdravilišče, podjetje Marka, d. o. o., gastronomija, turistični ponudniki, turistična ponudba, dvorec Strmol.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 2053; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (850,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici