| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Biochemistry and molecular biology
Katja Repnik, Helena Sabina Čelešnik, Staša Jurgec, Uroš Potočnik, 2017, drugo učno gradivo

Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

2.
Gibalne igre s področja plesne vzgoje v 1. starostnem obdobju
Saša Križman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Gibalne igre s področja plesne vzgoje v prvem starostnem obdobju smo se v teoretičnem delu osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka ter njegove značilnosti v prvem starostnem obdobju. Tu smo izpostavili ključno vlogo vrtca, ki pomembno vpliva na otrokov osebni, čustveni, socialni in seveda gibalni razvoj. Otroška igra je v vrtcih prevladujoča dejavnost. Otrok se preko igre uči, prilagaja, razvija govor, se giblje, se druži z vrstniki in se čustveno odziva. V nalogi smo zato opredelili različne vrste igre, kjer smo izpostavili spoznavne vrste igre in pomen igralnega partnerja. V prvem starostnem obdobju potekajo otrokove gibalne dejavnosti pretežno skozi igro in zato smo se osredotočili predvsem na gibalne igre s plesnega področja. Razdelili smo jih v štiri skupine: bibanke, ustvarjalne rajalne igre, spretnostne igre in gibalne igre z malimi orodji. V praktičnem delu smo te sklope gibalnih iger na podlagi skrbno načrtovanih dejavnosti izvedli z otroki, starimi 1-2 leti ter jih nato evalvirali. Ugotovili smo, da otroci preko gibalnih iger razvijajo gibalne sposobnosti in spretnosti ter krepijo pozitivne medsebojne odnose, kar se kaže v vsakodnevni pozitivni skupinski dinamiki.
Ključne besede: gibalni razvoj, prvo starostno obdobje, gibalne igre, skupinska dinamika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje
Eva Kramer, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj plesa in baleta ter razvoj baleta v Sloveniji. Poudarili smo pomen, ki ga ima ples za razvoj otroka, saj močno prispeva k njegovemu socialnemu, čustvenemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju. Predstavili smo baletni oddelek Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki ga sestavljajo baletni vrtec, plesne pripravnice in program ples - balet. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega kot institucija skrbi, da otroci razvijajo in gojijo ljubezen do plesa in plesnega izražanja. V empiričnem delu smo po določenem protokolu evalvirali baletne produkcije in opravili intervju z baletnima učiteljicama. Ugotovili smo, da ples vpliva na samozavest in samopodobo otroka, da se otroci prek nastopanja učijo vživljanja v različne vloge, razvijajo svoje gibalne sposobnosti in se izražajo skozi gib. Kakovost izobraževalnih programov Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega se odraža ne vedno večjem številu vpisanih otrok. Glasbena šola vzgaja generacije, ki pripomorejo k nadaljnjemu ohranjanju plesne tradicije in kulture, tako da otroci kasneje prenašajo ljubezen do plesa na svoje otroke in se udeležujejo kulturnih dogodkov in prireditev. Ugotovili smo tudi, da Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega prispeva k bogatitvi kulturnega utripa mesta Velenje, in s tem dviguje raven izobraženosti tega področja.
Ključne besede: ples, balet, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, baletne produkcije.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (895,81 KB)

4.
Plesni utrip kraja kot izhodišče za plesne dejavnosti v vrtcu
Janja Kidrič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali plesni utrip Rogaške Slatine in na osnovi izbranih zvrsti plesa pripravili plesne dejavnosti za otroke v vrtcu. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili pojem plesa, ker pa smo dejavnosti izvajali v vrtcu, smo predstavili plesno vzgojo in poudarili njen pomen za predšolskega otroka. Cilje plesne vzgoje smo opredelili na osnovi Kurikuluma za vrtce. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili plesne zvrsti, ki jih v domačem kraju nudijo različne plesne šole in izobraževalne institucije ter opisali njihovo delovanje. Izmed vseh ponujenih plesnih zvrsti domačega kraja smo izbrali nekaj le-teh in jih predstavili predšolskim otrokom preko načrtovanih plesnih dejavnosti. V praktičnem delu naloge smo pri izvedbi dejavnosti upoštevali značilnosti posameznih plesnih zvrsti. Pomagali smo si z različnimi spodbudami in video posnetki, kar je na otroke delovalo motivacijsko. Otroci so sodelovali pri dejavnostih, prepoznavali so gibalne in glasbene značilnosti posameznih zvrsti plesa. Pri improvizaciji so bili zelo ustvarjalni, na kar je vplival tudi značaj glasbe in plesa. Ugotovili smo, da lahko različne plesne zvrsti predstavljajo dobro izhodišče za plesne dejavnosti v vrtcu, saj so otroci bili skozi vsa srečanja sproščeni in zadovoljni pri ustvarjanju ter usvajanju novih korakov, ki so imeli v ozadju tudi osvojitev ritma. Prav tako so razvijali pozitivne socialne odnose med vrstniki.
Ključne besede: ples, plesne zvrsti kraja, plesne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok
Maruša Leskovec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti plesa, giba, gibanja in didaktičnih iger. V empiričnem delu smo raziskovali, kako didaktične igre vplivajo na razvoj gibalno-plesnih sposobnosti predšolskih otrok. Namen raziskave je bil pripraviti sklop didaktičnih iger z naslovom Čarobni gozd, s področja plesne vzgoje, in jih izvajati z otroki v šestih srečanjih. Raziskovalni vzorec je predstavljalo osem naključno izbranih otrok, starih od štiri do šest let, ki obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Želeli smo ugotoviti, ali se gibalno-plesne sposobnosti otrok izboljšajo z večkratnim izvajanjem določenega sklopa gibalnih motivov. Na osnovi opazovalnih listov smo ugotovili napredek v občutku za ravnotežje in orientacijo v prostoru, v preskoku iz ene na drugo nogo, v občutku za težko in lahko dobo, v skladnosti leve in desne polovice telesa, v gibalni zapomnitvi ter v izvajanju različnih načinov hoje.
Ključne besede: ples, didaktične igre, gibanje, ples in kurikulum, gibanje in kurikulum
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico "Lunino kraljestvo"
Julijana Kološa, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico »Lunino kraljestvo« obravnava pripravo in izvedbo plesne dramatizacije z izrednimi študentkami Predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru in s predšolskimi otroki. Teoretični del zajema opredelitev plesa v predšolskem obdobju, njegov vpliv na predšolskega otroka in umeščenost plesa v Kurikulumu za vrtce. Predstavljeni so različni pristopi izvajanja plesnih dejavnosti v vrtcu. Podrobneje je obravnavana plesna dramatizacija kot vrsta gibalno-plesne dejavnosti. Pri načrtovanju plesne dramatizacije izhodišče predstavljajo globalni cilji na področju umetnosti, izbor najprimernejših metod in oblik dela ter upoštevanje splošnih in specifičnih načel plesne vzgoje. Pomembno vlogo ima tudi glasba in njen vpliv na predšolskega otroka. Zato smo za pripravo plesne dramatizacije uporabili glasbeno pravljico, ki otroku omogoča, da skozi glasbo podoživi vsebino. V praktičnem delu je predstavljena in evalvirana plesna dramatizacija v izvedbi izrednih študentk 3. letnika predšolske vzgoje ter priprave z evalvacijami in izvedbo plesne dramatizacije s predšolskimi otroki v vrtcu. Ugotovljeno je, da je za uspešno izvedbo plesne dramatizacije ključno prepletanje različnih pristopov plesnega ustvarjanja. Poudarek je na procesu in končnem produktu (kakovost procesa se odraža na kakovosti končnega produkta). Plesna dramatizacija je dejavnost, s katero lahko otrok izraža svoja čustva in pogled na svet, saj se skozi glasbo in vsebino zgodbe gibalno-plesno izrazi na svojevrsten, ustvarjalen način.
Ključne besede: plesna dramatizacija, predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 227; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Plesne dejavnosti v povezavi z drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma za prvo starostno obdobje
Katarina Gorjup, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovane plesno-gibalne dejavnosti, povezane z drugimi kurikularnimi področji. Želeli smo ugotoviti, kakšne so možnosti integracije področij iz kurikuluma s plesno vzgojo v prvem starostnem obdobju. V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili značilnosti plesne vzgoje, naloge in cilje plesne vzgoje, načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti ter globalne cilje na področju umetnosti. Podrobneje smo razčlenili otrokovo gibalno dejavnost do tretjega leta starosti. Poudarili smo pomen medpodročnega povezovanja, ki otroku omogoča uresničitev širše palete vzgojnih ciljev in podpira načelo, da je vse znanje povezano. V praktičnem delu smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v integraciji z drugimi kurikularnimi področji, in jih izvedli v vrtcu. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo oblikovali tudi strukturiran intervju in ga opravili z osmimi vzgojiteljicami. Na podlagi intervjuja in evalvacij smo ugotovili, da obstajajo različni načini, kako lahko plesne dejavnosti povezujemo z vsemi drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma. Otroci stari 2-3 let so že sposobni izvajati plesno gibanje z rekviziti, opazovati gibanje odrasle osebe in drugih otrok ter ga tudi posnemati, izkazovati gibanja in spretnosti na pobudo odraslih, izvajati plesno gibanje v ritmu glasbe ter se spontano gibati ob izražanju čustev.
Ključne besede: plesna vzgoja, plesne dejavnosti, povezovanje z drugimi področji iz kurikuluma, načrtovanje v predšolskem obdobju
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 378; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

8.
Sodelovanje študentov in otrok pri pripravi plesne dramatizacije
Lea Kolmanič, Sergeja Debelak, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem smo najprej opredelili plesno vzgojo v vrtcu, kakšen je pomen in naloga vzgojitelja, vrste plesnih dejavnosti, katere spodbude uporabljamo, kaj sploh plesna dramatizacija je, ustvarjalnost otrok in na koncu skupinsko dinamiko, saj se večina plesnih dejavnosti izvaja v skupini. V empiričnem delu je bil naš namen spremljati ustvarjalni proces v dveh skupinah študentov pri pripravi plesnih dramatizacij z naslovoma Medved išče pestunjo in Bravo putka ter spremljati pripravo otrok na predstavo. V okviru diplomske naloge smo si zastavili dva cilja. Prvi cilj je bila izvedba plesne dramatizacije s strani dveh skupin študentov, drugi pa izvedba plesne dramatizacije skupaj z otroki dveh skupin. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 26 študentov tretjega letnika predšolske vzgoje, ki so obiskovali izbirni predmet plesna dramatizacija v vrtcu, v šolskem letu 2018/19 ter skupini otrok iz vrtca Ivana Glinška Maribor in Borisa Pečeta. Oba cilja smo uspešno realizirali, saj smo študentje v obeh skupinah kljub vsem preprekam uspešno ustvarili in izvedli plesno dramatizacijo. Prav tako smo plesno dramatizacijo približali otrokom in jo skupaj zelo dobro in doživeto izvedli.
Ključne besede: plesna vzgoja, skupinska dinamika, ustvarjalnost, plesna dramatizacija
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Funkcionalizirani magnetni nanodelci za odstranjevanje težkih kovin iz odpadnih vod
Ana Jurgec, 2019, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje čiste in kvalitetne vode postaja problem sodobne družbe. Težke kovine so eno izmed najnevarnejših onesnaževal, saj niso biološko razgradljive, se kopičijo v naravi in toksično učinkujejo na žive organizme že pri zelo nizkih koncentracijah. V primerjavi z ostalimi metodami za odstranjevanje težkih kovin iz odpadnih vod, se je adsorpcija na različne adsorbente izkazala kot bolj ekonomična in učinkovita. Z razvojem nanotehnologije so bili magnetni nanodelci deležni pozornosti mnogih raziskav za iskanje najprimernejši adsorbentov težkih kovin. Namen diplomske naloge je bila sinteza stabilnih maghemitnih nanodelcev ter njihova funkcionalizacija s hitozanom po treh različnih metodah. Ugotoviti je bilo treba, kateri delci so najprimernejši za odstranjevanje Cr(VI) ionov iz raztopine in pri kateri pH vrednosti je adsorpcija najučinkovitejša. Maghemitne delce smo sintetizirali z metodo koprecipitacije in jih nato funkcionalizirali s hitozanom po treh različnih metodah (metoda kovalentne vezave, mikroemulzijska metoda in suspenzijska zamreževalna metoda). Delce smo dodali v raztopino z znano koncentracijo Cr(VI) ionov, da je potekla adsorpcija. Adsorpcijo smo izvedli pri treh različnih pH vrednostih (pH 3, 4 in 5) ter določili optimalno vrednost za adsorpcijo težkih kovin na posamezne magnetne nanodelce. Kvantitativno analizo Cr(VI) v raztopini po adsorpciji smo izvedli spektrofotometrijsko z 1,5- difenilkarbazidom. Po opravljeni analizi smo primerjali uspešnost adsorpcije in določili delce, ki so dosegli najvišje odstotke adsorpcije. Ugotovili smo, da so najprimernejši delci za odstranjevanje Cr(VI) iz vode maghemitni delci funkcionalizirani z mikroemulzijsko metodo. Izkazalo se je tudi, da so najboljšo adsorpcijo vsi delci dosegli pri vrednosti pH 3.
Ključne besede: težke kovine, krom(VI), odpadne vode, magnetni nanodelci, hitozan
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 529; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

10.
Vzpostavitev kontrole vstavljanja keramičnih filtrov v livarsko orodje
Žan Jurgec, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge sem vzpostavil oz. razvil sistem za kontrolo vstavljanja keramičnih filtrov v livarsko orodje. S projektom sem se seznanil v podjetju Talum. Pri litju ohišij črpalk po metodi nagibnega gravitacijskega litja, so v podjetju prišli do ugotovitve, da prihaja do občasnih napak v procesu. Pred samim litjem je potrebno v orodje vstaviti livarski filter. Ta poskrbi za boljše lastnosti končnega ulitka. Operacija vstavljanja je do sedaj bila odvisna samo od človeške kontrole, torej so bile še vedno prisotne napake, ki so posledica človeškega faktorja, kupec pa je podal zahtevo, da se za omenjeno operacijo vzpostavi avtomatizirana 100 % kontrola. Po proučitvi delovnega okolja in naposled analiziranja različnih rešitev, smo nadzor vzpostavili z optičnimi senzorji. Na podlagi razdalje senzor ugotovi ali je v orodju prisoten filter. Po namestitvi in ustreznem analiziranju je sledila programska integracija senzorja. Iz podjetja so me obvestili, da sistem brezhibno deluje, torej se prisotnost filtra pred vsakim ciklom litja uspešno preveri. Na tak način je avtomatizirana 100 % kontrola zagotovljena.
Ključne besede: livarstvo, optični senzorji, strojni vid, livarski keramični filter
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 352; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici