| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
ŽUPNIJA VUZENICA V VIRIH IZ 18. STOLETJA
Urška Skutnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavam podobo kraja Vuzenica z okolico od 14. do konca 18. stoletja, podrobneje posestne, javnoupravne in cerkvenoupravne razmere v novem veku. Dotikam se tudi terezijanskih reform in posebej terezijanskega štetja hiš v letu 1754. V okviru raziskovanja obdelam več zgodovinskih virov za to področje v tej dobi: dva testamenta bratov Klemenčič, oba sta bila župnika v župniji Vuzenica na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Ob tem predstavljam še štiri terezijanske popise hiš na Vuzeniškem, in sicer: deželnoknežji trg Vuzenica, vuzeniška nadžupnija sv. Nikolaja s podružnicami na Pohorju, beneficij Device Marije na Kamnu, in posestni urad Vuzenica v okviru zemljiškega gospostva Pukštanj. Testamenta sta iz zgodnjega 18. stoletja in zapisana pa v nemščini. Terezijanski popisi hiš so iz leta 1754 in so v fondu Häuserzählung, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv Gradec. Nadalje predstavljam in analiziram oba testamenta. Zanima me, s kakšnim osebnim premoženjem sta razpolagala župnika, komu in kaj sta v testamentu zapustila, koga sta imenovala za glavnega dediča ter katere druge informacije še razkrivajo njuni testamenti. V zvezi z enotami terezijanskega popisa hiš pa je moje zanimanje usmerjeno predvsem v število podložnih hiš in njihovo socialno strukturo.
Ključne besede: zgodovina Vuzenice, zgodnji novi vek, testament, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1720; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

52.
MESTO IN GOSPOSTVO CELJE V TEREZIJANSKEM POPISU LASTNIKOV/IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754
Brina Mudri, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mesto in gospostvo Celje v terezijanskem popisu lastnikov/imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 predstavlja transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi s predvideno davčno reformo, ukazano s strani Marije Terezije. Kot je že iz naslova razvidno, naloga vsebuje dva popisa in je zato razdeljena na dva dela: prvi popis zajema mesto Celje, drugi pa gospostvo Novo Celje. Popis, ki se je omejil na seznam obdavčenih podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev v mestu, ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, pa tudi ne golega popisa hiš/kmečkih posestnih enot, temveč seznam z imeni in priimki gospodarjev družin in z oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. V mestu Celje so se takrat ukvarjali predvsem z obrtjo in trgovino; v sklopu gospostva pa najdemo podložnike: cele, tričetrtinske, polovične in četrtinske kmete, ter osebenjke: običajne kajžarje/kočarje, gostače, gozdarske kočarje (Hütler) ter gorskopravne podložnike kočarje. Tem sta glavni vir preživetja predstavljala zemlja oziroma najemno ročno delo. Iz popisa je razvidno, koliko družin ter katere obrtne poklice najdemo sredi 18. stoletja v Celju in koliko jih je bilo, v katerih naseljih je gospostvo imelo svojo urbarialno posest, ter socialno strukturo podložnikov. S popisom dobimo zanimiv vpogled v razvoj in velikost mesta ter v takratno socialno strukturo in življenje prebivalcev Celja in širše okolice, kar je tudi glavna tema teoretičnega dela naloge.
Ključne besede: : mesto Celje, gospostvo Celje, prebivalstvo, transliteracija, Marija Terezija, popis hiš leta 1754, obrt in trgovina
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1226; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

53.
SOCIALNI NEMIRI V BOLGARIJI V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Robert Gašpar, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolgari so eno tistih evropskih ljudstev, ki je svojo državo ustvarilo že v srednjem veku. To državo so slabili notranji boji med fevdalci, šibka osrednja oblast, vpadi Tatarov ter vojne s sosednjimi državami. Kljub temu so vzpostavili močno pravoslavno cerkev, bolgarska kultura pa je temeljila na kronikah, analih in letopisih vladarjev, patriarhov itd. Vse to pa se je spremenilo s prihodom močnega Osmanskega imperija. Bolgarija je postala prva balkanska država, ki si jo je Osmanski imperij popolnoma podredil. Pod novo oblastjo so Bolgari kot kristjani postali drugorazredni državljani z manj pravicami kot muslimani. V prvih stoletjih osmanske oblasti večjih uporov ni bilo. Kmalu so se med Bolgari začeli pojavljati posamezniki, ki so ljudi spodbujali k uporom, tuje vladarje pa k pomoči. Večja upora sta se tako zgodila med avstrijsko-turškimi vojnami konec 16. in konec 17. stoletja v Trnovu in Čiprovcih. Upora nista bila uspešna, represalije pa so bile grozljive. V 17. in 18. stoletju sta gospodarski napredek in odpiranje imperija tujim vplivom prispevala k večji ozaveščenosti Bolgarov. Razvijalo se je šolstvo v obliki celičnih šol. Pomembna osebnost tega obdobja pa je bil menih Paisij.
Ključne besede: Bolgarija, Osmanski imperij, upor, pravoslavna cerkev, katoliška cerkev, Paisij.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 981; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (897,12 KB)

54.
MARIBORSKI ZEMLJIŠKI GOSPOSTVI, MESTNI ŠPITAL IN VERSKE USTANOVE V POPISU HIŠ 1754
Petko Čakrevski, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborski zemljiški gospostvi, mestni špital in verske ustanove v popisu hiš 1754 predstavlja transliteracijo uradnega popisa iz leta 1754, ki je bil izveden na zahtevo Marije Terezije v zvezi s predvideno davčno reformo. Državna oblast je v času vladanja Marije Terezije začela ugotavljati število prebivalstva, njegovo strukturo in gibanje, saj je na ta način želela pridobiti splošen pregled o prebivalstvu in podatke za reforme na področju vojaškega nabornega sistema. Štetje je bilo izvedeno na gospostvih in župnijah. Diplomsko delo vsebuje šest popisov: dva za obe gospostvi, tri za verske ustanove in enega za mestni špital. Na osnovi teh popisov je predstavljena zgodovina obeh mariborskih zemljiških gospostev, župnijskega dvora in župnijske cerkve, mestnega špitala in minoritskega samostana do sredine 18. stoletja. V njihovem sklopu najdemo podložnike: cele, tričetrtinske, polovične, četrtinske kmete ter kajžarje, viničarje in gostače. Ponekod je podan tudi njihov poklic. S pomočjo popisa dobimo zanimiv vpogled v socialno strukturo takratnega prebivalstva.
Ključne besede: terezijanski popis hiš 1754, transliteracija, mariborski zemljiški gospostvi, minoritski samostan, mestni špital, župnijski dvor, cerkev sv. Janeza Krstnika
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1191; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)

55.
MUTA IN BLIŽNJA OKOLICA NA LEVEM BREGU DRAVE V 18. STOLETJU
Mojca Kunej, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Muta in bližnja okolica na levem bregu Drave v 18. stoletju bom predstavila zgodnjenovoveško upravno in cerkveno zgodovino Mute. Kraj, ki so ga kljub ujetosti med obronki Pohorja in Kozjaka že v srednjem veku opazili bamberški škofje ter v njem postavili mitnico – cestninsko postajo za vodni in cestni promet. Le-ta je nato skoraj 700 let narekovala razvoj kraja in privabljala trgovce, popotnike, splavarje … Kako pomemben in obsežen je bil kraj še sredi 18. st., sem skušala izvedeti s pomočjo popisa hiš, ki je bil izveden leta 1754 in bil obenem podlaga za izpeljavo reform na področju davčnega in vojaškonabornega sistema. O vsakdanjem utripu kraja pa so pisali posamezniki, člani trškega sveta, ki so s svojimi odločitvami podpirali dejanja pomembnih krajanov, med njimi tudi tukajšnjega župnika Filipa Vezjaka. Slednji je v sporih s tu nastavljenimi, a pogosto menjajočimi kaplani morda iskal potešitev v javni potrditvi za storjene krivice kaplanom ali zgolj samo oprostitev naloženih mu krivic. Komu je bila pri tem storjena krivica in komu prizanešena resnica, iz zbranega gradiva težko sodimo. Lahko pa sklepamo, da takšen spor v Cerkev ni nosil miru in blagostanja, ampak dvom, zaradi katerega so toliko pomembnejši ohranjeni seznami spovedanih in nespovedanih vernikov, kateri kažejo na morebitno rast vernikov, ter seznami dušnopastirskih opravil podružnic.
Ključne besede: zgodovina Mute, zgodnji novi vek, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754, župnija Muta, župnija Pernice
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1331; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (20,90 MB)

56.
PLEMIŠKA DRUŽINA LIPIČ NA PODROČJU PREKMURJA V NOVEM VEKU
Mojca Lipič, 2014, diplomsko delo

Opis: Družino Lipič danes predstavljajo ljudje, katerih korenine segajo daleč v zgodovino. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je del njihovih prednikov živel na področju današnjega Prekmurja. Trenutno je največ informacij o njih znanih v zvezi z njihovo zemljiško posestjo v okviru murskosoboškega gospostva. Iz leta 1784 se je vse do danes v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti ohranil rokopis št. 83. Gre za zelo obsežen vir, saj so v njem popisane vse kupne, zakupne in druge pogodbe o lastnini zemljiške posesti družin, ki so v tistem času živele na ozemlju v okviru gospostva Murska Sobota. V diplomskem delu je zajet del tega rokopisa, ki se nanaša na družino Lipič. Obdelava tega vira (transliteracija, prevod iz latinščine v slovenščino, ugotovitve o tekstu) je zajela glavni del diplomskega dela. Na začetku je na kratko podan zgodovinski pregled Prekmurja v času, ki ga zajema sam vir. Dodani so vsi zapisi o članih družine Lipič, ki jih je avtorica dela trenutno uspela najti. Dodane pa so še priloge ter podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Družina Lipič, gospostvo Murska Sobota, rokopis št. 83, 17. stoletje, 18. stoletje.
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 1281; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

57.
ZEMLJIŠKA GOSPOSTVA V OKOLICI ZGORNJE POLSKAVE V POPISU IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754
Rok Fištravec, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Zemljiška gospostva v okolici Zgornje Polskave v popisu imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 obravnavam transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa podložnih hiš iz leta 1754, ki je bil izveden v času vladarice Marije Terezije. V diplomskem delu so s transliteracijo in analizo zajeta tri zemljiška gospostva: zemljiški gospostvi Zgornja Polskava in Gromberg ter posest župnije sv. Štefana na Spodnji Polskavi. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva, kot ga poznamo danes, temveč imenski seznam imetnikov podložnih hiš oziroma kmečkih posestnih enot z njihovim statusom. Med popisanimi v seznamu najdemo male, srednje in velike kmetije oziroma po tedanji kategorizaciji četrtinske, polovične, tričetrtinske in cele kmetije, gostače, kočarje in vinogradniške podložnike oziroma viničarje; kot dve izjemi se med slednjimi na Spodnji Polskavi pojavita tudi dva gostača s poklicem. S tem popisom so želeli priti do splošnega pregleda prebivalstva, hkrati pa so te podatke potrebovali za izvedbo reform na področju vojaškega nabornega sistema. S pomočjo teh podatkov lahko vsaj delno osvetlimo poseljenost posameznih krajev, njihovo razčlenitev in socialni položaj prebivalstva sredi 18. stoletja.
Ključne besede: popis hiš leta 1754, zemljiško gospostvo, prebivalstvo, Zgornja Polskava, Gromberg, Spodnja Polskava, transliteracija, Marija Terezija.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 890; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (6,32 MB)

58.
ČAROVNIŠKI PROCESI NA GRADU HRASTOVEC V LETIH 1661–1685
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čarovniški procesi na gradu Hrastovec v letih 1661–1685 so obravnavani čarovniški procesi na gradu Hrastovec na podlagi še neobjavljenih virov. Predstavljena je zgodovina gradu in gospostva Hrastovec s pripadajočim deželskim sodiščem. Opisano je, zakaj in kako je prišlo do t. i. čarovniških procesov v Evropi in slovenskih deželah ter v kakšnem obsegu so se procesi izvajali na gradu Hrastovec. Z orisom kazensko-pregonske zakonodaje je predstavljen potek čarovniškega procesa od ovadbe do končne sodbe. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Hrastovec. Transliterirani in prevedeni so še neobjavljeni viri, ki govorijo o procesih na Hrastovcu med leti 1661 in 1685. Gre za zapisnike s procesov proti Magdaleni Ferk in Simonu Kupčiču, za izjavo Jurija Vokinca in stroškovnik procesa proti Marjeti Augustiner.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, grad Hrastovec, deželsko sodišče, 17. stoletje, Volk Lovrenc Lampertič
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1714; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (8,68 MB)

59.
PLEMIŠKE DRUŽINE BABOS, GOMBOSSY IN KERESZTURY NA OBMOČJU MURSKOSOBOŠKE IN TIŠINSKE ŽUPNIJE V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Kristina Šiplič, 2014, magistrsko delo

Opis: Plemiške družine na območju Prekmurja so zelo slabo raziskane. Zelo pomemben dokument, ki nam lahko veliko pove o njih, je rokopis št. 83, ki je bil spisan leta 1784 in ga hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V viru so namreč izpisani prepisi kupnih, zakupnih in drugih pogodb v zvezi z zemljiško posestjo v rokah posameznih članov plemiških družin, ki so takrat ali živele ali pa vsaj bile posestno navzoče v okviru gospostva Murska Sobota. Na začetku magistrske naloge je podana zgodovina zgodnje novoveškega Prekmurja ter zgodovini župnij Murska Sobota in Tišina. Tu so nadalje transliterirana poglavja, ki govorijo o družinah Babos, Gombossy in Keresztury. Obdelane so tudi matične knjige za 18. in prvo tretjino 19. stoletja za murskosoboško in tišinsko župnijo. Predstavljene so tudi družinske tabele omenjenih družin za lažji pregled in razumevanje njihovih genealoških razmerij. K magistrski nalogi so priložene fotografije obdelanih strani iz rokopisa št. 83 ter vsi podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Babos, Gombossy, Keresztury, župnija Murska Sobota, župnija Tišina, rokopis št. 83, PiŠK MS, matične knjige, 17. stoletje, 18. stoletje, Prekmurje, plemstvo
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1134; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

60.
Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom
Nastasija Hozjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdravstvena nega otroka z Angelmanovim sindromom obravnava družino, ki ima otroka obolelega za Angelmanovim sindromom in pridruženim albinizmom, epilepsijo, hiperaktvnostjo in avtizmom. Namen je predstaviti življenje obolele 9-letne deklice, upoštevaje 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela. Uporabili smo induktivni in deduktivni pristop. Informacije smo pridobili z intervjujem staršev obolele deklice in z opazovanjem deklice na njenem domu. Intervju smo nato vsebinsko analizirali. Podatke smo obdelali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Dobljeni podatki so bili uporabljeni zgolj za namen raziskave. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju otroka s posebnimi potrebami, saj deklica z Angelmanovim sindromom potrebuje pomoč staršev pri večini osnovnih življenjskih aktivnosti: prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, komunikacija in učenje, razvedrilo in rekreacija. Vloga medicinske sestre je predvsem zdravstveno-vzgojna in vzpodbujevalna. Sklep. V zdravstveni negi je zelo pomembno sodelovanje staršev, saj le uspešno sodelovanje med starši in zdravstvenimi delavci tvori celoto za uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami v družbo. Starši, ki imajo otroka obolelega za Angelmanovim sindromom, ga morajo spremljati vse življenje, ga vzpodbujati, motivirati ter mu nuditi pomoč v aktivnostih, ki jih sam ni zmožen opravljati. Starši potrebujejo pomoč in nasvete zdravstvenih delavcev, podporo, motivacijo ter spodbudo.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, konceptualni model Virginije Henderson, Angelmanov sindrom, albinizem, epilepsija, hiperaktivnost, avtizem, študija primera.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2713; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (588,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici