| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
PREBIVALSTVO TRGA MURSKA SOBOTA NA PODLAGI MATIČNIH KNJIG IZ 18. STOLETJA (1733-1788)
Nina Gubič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zgodovino posameznega kraja v največji meri predstavljajo ljudje, ki so tam živeli, na njihov vsakdanjik pa je dokaj vplivala tudi Cerkev. Ljudje so se v okviru posamezne župnije rodili, poročali, umirali in delali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene najstarejše danes ohranjene matične knjige privilegiranega trga Murska Sobota med leti 1733 in 1788. Najprej je podan zgodovinski pregled trga Murska Sobota do 18. stoletja, nato pa soboške župnije od njene ustanovitve do konca 18. stoletja. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig ter razvoju in pomenu novoveških imen in priimkov. Sledi analiza matičnih knjig za trg Murska Sobota, tekstovno in grafično obdelani podatki, kar pa je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V transliteraciji virov je najprej izpisana krstna knjiga od 1733 do 1788, sledi poročna knjiga od 1736 do 1774, na koncu pa še pokopna knjiga od 1736 do 1774. Dodane so še priloge ter podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: trg Murska Sobota, murskosoboška župnija, priimki, matice župnije Murska Sobota, 18. stoletje
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3306; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

32.
ROGATEC IN BLIŽNJA OKOLICA V POPISU DEŽELNEGA PREBIVALSTVA LETA 1754
Tomaž Oset, 2011, diplomsko delo

Opis: Ljudje so tisti, ki v največji meri predstavljajo zgodovino posameznega kraja, in pomemben zgodovinski vir o življenju ljudi so tudi popisi prebivalstva. Državna oblast je sredi 18. stoletja začela ugotavljati število prebivalstva, njegovo strukturo in gibanje, saj je želela pridobiti splošen pregled o prebivalstvu in podatke za reforme na področju vojaškega nabornega sistema. Štetje je bilo izvedeno po gospostvih in župnijah. V diplomskem delu je tako na osnovi popisa prebivalstva iz leta 1754 predstavljena zgodovina Rogatca in njegove okolice. Najprej je podan zgodovinski pregled gospostev Rogatec in Strmol, trga in (nad)župnije Rogatec do poznega 18. stoletja. Sledi transliteracija virov in njihova celostna obdelava. V popisu so zaobjeti status in poklic tržanov ter celi, tričetrtinski, polovični, četrtinski, kajžarski in drugi statusi kmetov, zato nam ponuja zanimiv vpogled v socialno strukturo takratnega prebivalstva.
Ključne besede: gospostvo, trg, (nad)župnija Rogatec, gospostvo Strmol, popis prebivalstva
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2615; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

33.
ZGODOVINA RUSIJE V PRVI POLOVICI 17. STOLETJA
Jernej Hozjan, 2011, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi je predstavljena zgodovina Rusije od smrti carja Ivana IV. Groznega leta 1584 do prvih nekaj desetletij sedemnajstega stoletja. Največji poudarek je na zamenjavi vladarske dinastije Rjurikovičev z dinastijo Romanov, ki je vladala vse do nastanka Sovjetske zveze 1917. V tej diplomski nalogi so predstavljeni različni segmenti življenja v takratnem času od religije, gospodarstva, vsakdanjega življenja, družbenih slojev, bivalnih razmer, vojn do bojev za oblast med različnimi interesnimi skupinami znotraj in zunaj meja Rusije. Velika pozornost je namenjena tudi obdobju nastopa prvih dveh carjev iz dinastije Romanov in njunim prizadevanjem po stabilizaciji in utrditvi meja ruskega carstva.
Ključne besede: Rusija, zgodovina, sedemnajsto stoletje, dinastija Romanov, vojne.
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 2569; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

34.
NOTRANJEAVSTRIJSKI NADVOJVODA KAREL NA PTUJU V LETU 1578
Sašo Primožič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam mesec dni življenja notranjeavstrijskega nadvojvode Karla in njegovo bivanje avgusta 1578 na Ptujskem gradu. To je čas turških groženj in vse Karlovo delovanje je bilo podrejeno obrambi pred tem »dednim sovražnikom«. Tega leta so na Madžarskem začeli graditi sklop utrdb pri Veliki Kaniži, da bi zavarovali področje od izliva Mure v Dravo do Blatnega jezera, ter hkrati preprečili sovražniku prehod proti spodnji Štajerski, predvsem proti mestom Ptuj, Radgona, Maribor in Celje. Na osnovi gradiva iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu nam je večinoma znan potek gradnje. Gre za težko obdobje zgodovine spodnje Štajerske, ki je bila, podobno kot po padcu trdnjave Sziget, tedaj znova zelo ogrožena.
Ključne besede: nadvojvoda Karel, Ptuj, 1578, Vojna krajina
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1397; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

35.
OŠ Črenšovci med leti 1941 in 1965
Mihaela Toernar, 2011, diplomsko delo

Opis: Osnovna šola za večino ljudi pomeni nek začetek, neko odskočno desko. Tako je zelo pomembno, kateri učitelji poučujejo na osnovni šoli, kako poteka pouk in nenazadnje tudi razvoj posamezne osnovne šole. Pomembni viri za raziskovanje delovanja in razvoja osnovnih šol so šolske kronike. Tako je v diplomskem delu predstavljen razvoj in delovanje OŠ Črenšovci med leti 1941 in 1965. V začetku je podana kratka zgodovina šolstva v Prekmurju, potem dalje zgodovina OŠ Črenšovci do leta 1941, nato pa dogajanje na šoli do leta 1965. Posebna pozornost je namenjena učiteljem med in po drugi svetovni vojni, šolski zgradbi, mladinskim organizacijam in prizadevanjem za novo šolo. Ker sta nekaj časa v okviru OŠ Črenšovci delovali tudi OŠ Trnje in OŠ Žižki, je nekaj besed namenjenih tudi dogajanju na teh dveh šolah v obravnavanem času.
Ključne besede: šolstvo, Prekmurje, OŠ Črenšovci, učitelji, madžarska okupacija
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1908; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

36.
DELOVANJE DEŽELNEGA PROFOSA JAKOBA BITHNERJA V ČETRTI MED MURO IN DRAVO V LETU 1580
Barbara Črepnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaostrena situacija na Štajerskem je na cesto poganjala vse več ljudi, s čimer se je povečevala stopnja kriminala. Proti temu so se v deželi začeli boriti s pomočjo novoustanovljene institucije deželnega profosa, ki je imel nalogo zatirati takšne nevarnosti. Eden izmed najznamenitejših deželnih profosov je bil Jakob Bithner, ki je to funkcijo opravljal kar dvajset let. Pričujoča diplomska naloga se ukvarja z začetki njegovega delovanja, še posebno s preganjanjem »čarovništva«. Najprej je opisana zgodovina institucije deželnega profosa in delitev dežele na četrti. Temu sledi obdelava vira, kjer je podrobneje zapisan proces proti »čarovnici« Barbari Štrigl, Bithnerjevo delovanje v maju in juliju leta 1580 ter Bithnerjev spor z ivniškim župnikom. Zanimiv je tudi teoretski del Bithnerjevega delovanja proti »čarovnicam«, saj je bil Bithner goreč protestant, kar je vodilo k izoblikovanju zanimive podobe o čarovništvu. Prav njegova veroizpoved je bila ključnega pomena tudi za njegov odhod, ki pa v času ostre rekatolizacije ni bil nobeno presenečenje.
Ključne besede: deželni profos, Jakob Bithner, četrti, čarovniški procesi, rekatolizacija, leto 1580
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1243; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

37.
ODNOSI MED TRGOM LJUTOMER IN NJEGOVIM LASTNIKOM OB KONCU 17. STOLETJA
Katja Pintarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Na ljutomerskem območju so do konca srednjega veka nastale tri gospoščine: gospostvo Ljutomer s sedežem na Dolnjem gradu (Oberluttenberg), gospostvo Branek s sedežem na Gornjem gradu in gospoščina dvorec Cven. Prvi dve sta se ob koncu 17. oziroma v začetku 18. stoletja združili v eno s sedežem na gradu Branek. Prav v tem času je nastal vir, ki je služil kot osnova diplomskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega leta od 1694 do 1759. Je izjemen vir za analizo odnosov med tedanjim lastnikom trga in trgom samim. Lastnik trga je bila gospoščina Branek oziroma njen zemljiški gospod, ki je s svojo močjo in oblastjo krojil delovanje le-tega kakor tudi življenje tržanov in preostalih podložnikov. V diplomskem delu je transliteriran in analiziran začetni del zapisnika za konec 17. stoletja, natančneje za leto 1694 in prvo polovico leta 1695. Zajema potrjevanja mandata trškega sveta in sodnika, sestavo novega sveta in raznolike prošnje le-tega, namenjene trškemu gospodarju. V zapisniku prav tako zasledimo potrjevanje cerkvenega prošta in drugih trških uradnikov, tožbe trga in podložnikov, naslovljene na gospoščino, obravnave prošenj za podelitev statusa tržana in še nekatere zadeve, o katerih je gospoščina vodila omenjeni zapisnik.
Ključne besede: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Ljutomer, 17. stoletje
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1746; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

38.
POSLEDICE KUŽNIH EPIDEMIJ IN POŽARA V MARIBORSKI ŽUPNIJI SV. JANEZA KRSTNIKA MED LETI 1712 - 1725
Dejan Horvat, 2011, diplomsko delo

Opis: Med letoma 1714 in 1716 se v mariborski župniji sv. Janeza Krstnika še zadnjikrat na tem območju pojavi kužna epidemija. V raziskavo je zajeto obdobje med letoma 1712 in 1725. Diplomsko delo temelji na obdelavi matičnih knjig župnije Jarenina, župnije sv. Peter pri Mariboru (Malečnik) ter že objavljenih virov o mariborski župniji. Pri analizi so bili za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol, delež nezakonskih krščenih otrok, število poročnih vpisov, število pokopnih vpisov, delež vpisanih pokopov glede na spol in delež neopredeljenih pokopnih vpisov. Zbrani podatki dovolj zgovorno pričajo, da je bila v tem obdobju na omenjenih področjih prisotna kužna epidemija. Vendar ti podatki zagotovo niso popolnoma točni, saj vpisov v matične knjige niso vpisovali natančno in vestno, kar se je pri raziskovalnem delu dalo logično razbrati. Predstavljen je tudi Maribor, in sicer v obdobju od kuge (1680–1682) do sredine 18. st. Mariborsko župnijo so prav tako prizadele druge elementarne nesreče, med njimi tudi uničujoči požari. Z obravnavanim obdobjem sovpada požar iz leta 1720, vendar o njem ni veliko zapisanega in raziskanega.
Ključne besede: zgodovina, kuga, Maribor, mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, župnija Jarenina, župnija sv. Peter pri Mariboru (Malečnik), požari, 18. stoletje
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1614; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (747,51 KB)

39.
TLAČNI REGISTER GOSPOŠČINE JARENINSKI DVOR IZ POZNEGA 18. STOLETJA
Vanja Nerat, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo z naslovom Tlačni register gospoščine Jareninski dvor iz poznega 18. stoletja predstavlja podroben opis tlačnih opravil sogornikov in podložnikov v kraju Jarenina in njeni okolici, ki je nekoč, s sedežem na Jareninskem dvoru, pripadala benediktinskemu samostanu Admont na avstrijskem Štajerskem. V diplomski nalogi je v uvodnem delu predstavljen namen obravnave vira oziroma tlačnega registra ter s tem problematike podložniških obveznosti. Nadalje je v jedru naloge obravnavana kratka zgodovina benediktinskega samostana Admont in njemu pripadajočih posesti na slovenskem Štajerskem, čemur sledi zgodovinski oris gospoščine Jareninski dvor in kraja Jarenine od nastanka do konca 18. stoletja. V sledečem poglavju so opredeljeni ključni pojmi, ki so neposredno povezani z opravljanjem tlake in zemljiškim gospostvom kot najbolj razširjeno gospodarsko enoto celotnega fevdalnega obdobja. Sledi natančen prepis tlačnega registra gospoščine Jareninski dvor iz konca 18. stoletja, ki zraven kraja Jarenine in Jareninskega dvora obsega tudi manjše zaselke kot so Gačnik, Vajgen in Polički vrh, smiseln prevod ter analiza vira z dodanimi reprodukcijami.
Ključne besede: Ključne besede: tlaka, tlačni register, zemljiško gospostvo Jareninski dvor, benediktinski samostan Admont, fevdalizem.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2328; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (6,09 MB)

40.
METALIS PROCESSUS. MEJNI SPOR MED BELTINSKIM IN DOLNJELENDAVSKIM GOSPOSTVOM V LETIH 1754-1758
Bernadetta Horvath, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava upravno ureditev Kraljevine Madžarske v terezijanskem času s poudarkom na županiji Zala. Posebej je predstavljeno sodstvo na Madžarskem v tej dobi. Osrednji del naloge zajema sodni proces med zemljiškima gospostvoma Beltinci in Dolnja Lendava v letih 1754–1758. Sprožila ga je lastnica beltinskega gospostva baronica vdova Helena Csáky zoper kneza Pavla Antona Esterházyja. Motila jo je neustrezna meja med obema gospostvoma. Nepravilnosti na mejnem področju so se začele že v začetku 18. stoletja in se odtlej stopnjevale. Poskušal jih je rešiti že njen oče general L. Ebergényi, a zaman. Proces temelji na zaslišanju več sto prič, ki so izpričale, da je prava meja med gospostvoma stara struga reke Ledave. Županijsko sodišče je razsodilo temu ustrezno v dobro Csákyjeve.
Ključne besede: zgodovina Prekmurja; terezijanska doba; sodni proces 1754–1758; gospostvo Beltinci; gospostvo Dolnja Lendava; Csáky; Esterházy
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 1540; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici