| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
ZNANSTVENO DELO FRANCA ŠEBJANIČA O REFORMACIJI IN PROTIREFORMACIJI V PREKMURJU
Natalija Bukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem zgodovinopisju je bilo protestantsko gibanje na prekmurskem ozemlju — do nastanka korpusa Franca Šebjaniča - zelo slabo raziskano. Vzroki za to so prav gotovo zgodovinska pogojenost, ločitev Prekmurja od večinskega slovenskega naroda, pomanjkanje in raztresenost zanesljivih virov in tudi pomanjkanje ustrezno usposobljenih slovenskih raziskovalcev. Vidni publicist in kulturni delavec Franc Šebjanič je svoje življenje posvetil raziskavam prekmurske preteklosti, od tega predvsem razvoju reformacije in protireformacije v Prekmurju. Šebjaniču se lahko zahvalimo, da smo dobili doslej najobširnejšo razpravo o protestantizmu med prekmurskimi Slovenci. Njegov namen je bil osvetliti neznane in premalo proučene strani protestantskega gibanja v Prekmurju, kar se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Pri svojem proučevanju je opozoril predvsem tri stvari: na porajanje verskega nauka v drugačnem družbenem kontekstu, kot pa je bil v 16. stoletju na Kranjskem; na povezanost vzhodnoslovenskega reformacijskega gibanja z dejavniki in dosežki Trubarjevega kroga, in na brezobziren, doslej neznan ali zamolčan nastop protireformacijskih sil sredi prve polovice 18. stoletja. Šebjanič poleg proučevanja protestantskega gibanja ni zanemaril prekmurskih evangeličanskih piscev. Pri tem je v ospredje postavil predvsem življenje in delo Štefana Küzmiča in Mihaela Bakoša. Šebjanič se je ukvarjal tudi z raziskovanjem prekmurskega protestantskega šolstva. Zelo podrobno je proučil življenje in delo učitelja Adama Farkaša.
Ključne besede: Franc Šebjanič, reformacija, protireformacija, Prekmurje, literatura, šolstvo.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2142; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (27,57 MB)

22.
SLOVENSKA PISMA AVGUSTU PAVLU IZ NJEGOVE OSEBNE ZAPUŠČINE
Mateja Žižek, 2010, diplomsko delo

Opis: Avgust Pavel, jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik, muzeolog, etnolog, zbiratelj, učitelj in prevajalec je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznan. V času svojega delovanja je bil pomemben kulturni posrednik med Madžari in Slovenci. Lahko rečemo, da je Pavel prevedel v madžarščino nekatera bistvena slovenska literarna dela. Pomembni so tudi njegovi korespondenčni stiki z Vilkom Novakom ter ostalimi dopisovalci. Preko pisem so se tako prenašale razne ideje, nasveti, pošiljali so se članki za prevode ter knjige. Vsebina pisem se nanaša na slovenistiko, hungaristiko, literarno zgodovino, prevodoslovje, publicistiko, umetnostno zgodovino, zgodovino in na razna vprašanja in prošnje, ki so jih korespondenti pošiljali na Avgusta Pavla.
Ključne besede: Vilko Novak, Avgust Pavel, korespondenca, posredovanje, časniki, prevajanje.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1724; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

23.
TESTAMENTI PTUJSKIH MEŠČANOV V 18. STOLETJU
Nina Goznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem želela predstaviti ptujski meščanski sloj na podlagi testamentov. Transliterirala in analizirala sem sedem testamentov ptujskih meščanov. Vsi testamenti so iz 18. stoletja, nahajajo pa se v fondu Arhiv mesta Ptuj, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ptuj. Pisani so v nemškem jeziku, pisava je nemška kurenta oz. kurziva. Predstavila sem zgradbo testamenta oz. listinski formular ter samo vsebino testamenta. Zanimalo me je, s kakšnim premoženjem so testatorji in testatorke razpolagali, komu in kaj so volili, koga so imenovali za glavnega dediča ter katere druge informacije je možno izluščiti iz testamenta. Dotaknila sem se tudi dednega prava v Spodnji Avstriji in v ptujskih mestnih statutih ter predstavila zgodovino mesta Ptuja v 18. stoletju.
Ključne besede: testament, dedno pravo, mesto Ptuj, meščanstvo, transliteracija
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1589; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)

24.
TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJU
Petra Janežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davčnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv način podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišča oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najnižji sloj. V davčnem registru iz 1586 so zapisani podložniki gospostva Konjice, brez tržanov, in njihove redne vsakoletne davčne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podložnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaže socialno sestavo in podobo trga ter različnih uslužbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v življenje konjiških tržanov, podložnikov in konjiške gospode ter predvsem v količino denarja ter druge obveze, ki so jih podložni prebivalci plačevali državi in lastniku omenjene posesti.
Ključne besede: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, družina Tattenbach
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2079; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (10,09 MB)

25.
Prva sombotelska kanonična vizitacija turniške župnije leta 1778
Janja Adanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zgodovino posameznega kraja v največji meri predstavljajo ljudje, ki so tam živeli. Na podeželju ima še dandanes velik vpliv na vsakdanjik ljudi cerkev. Ljudje so se v okviru posamezne župnije rodili, poročali, umirali, delali in praznovali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so kanonične vizitacije. V diplomskem delu je tako predstavljena kanonična vizitacija turniške župnije iz leta 1778, ki je bila hkrati prva sombotelska vizitacija te župnije. Najprej je podan zgodovinski pregled turniške župnije od njene ustanovitve do konca 18. stoletja. Sledi transliteracija kanonične vizitacije in prevod ter celostna obdelava. V vizitaciji je najprej opisano stanje v matični cerkvi in v samem Turnišču, ki je bilo sedež župnije, temu pa sledi opis stanja v posameznih podružnicah, ki jih je leta 1778 bilo devet: Brezovica, Črenšovci, Gomilica, Lipa, Nedelica, Polana, Renkovci, Žižki in Trnje. Tako pri sedežu župnije kot pri podružnicah so med drugim navedeni število prebivalcev, zemljiški gospodje, dobrine župnije, cerkveni pomočniki, župnikove in učiteljeve štolnine ter babice. Vizitator pa je popisal tudi opremo matične in podružnične cerkve v Črenšovcih ter opremo kapele svetega Antona, župnijski premični inventar ter knjižnični inventar.
Ključne besede: Turniška župnija, kanonična vizitacija, leto 1778, matica, podružnice
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 1917; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

26.
URBAR GOSPOSTVA DORNAVA IZ OKROG LETA 1666
Renata Čeh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospostva Dornava iz okrog leta 1666 predstavlja urbar, ki vsebuje popis urbarialnih posesti hkrati z imeni in priimki kmečkih gospodarjev — podložnikov, sogornikov in njihovih obvez v določenih vaseh in vinskih vrhovih. Urbarialna posest zemljiškega gospostva Dornava je obsegala 20 vasi in vinogradniških vrhov s skupno 219 podložniki oz. sogorniki. Prvo osnovno kmečko gospodarsko enoto je predstavljala kmetija — huba. Gospostvo je štelo v petih ravninskih vaseh skupno 65 podložnikov, ki so imeli skupno 80 davčnih oz. obdelovalnih enot (v največji meri so bile to hube). Za uživanje le teh so oddajali naturalne dajatve (kokoši, jajca, kopune, v enem primeru koštruna, predivo, pšenico, oves) in denarne dajatve, predpisane od hube. Drugo gospodarsko enoto in hkrati največji del dornavskega gospostva je predstavljala vinogradniška posest, ki je štela 15 vinorodnih vrhov s 154 sogorniki, ki so imeli skupno 176 vinogradov. Vinograde je gospostvo dalo v zakup po gorskem pravu. Za hasnovanje so bili sogorniki dolžni vsakoletno dajati gornino (mošt in gorninske denariče), ponekod pa je gospostvo pobiralo tudi vinsko desetino. Gospostvo je imelo v svoji lasti dvorne gozdove, dvorni travnik in dvorni vinograd. Hkrati pa je imelo pravico do ribolova v reki Pesnici.
Ključne besede: urbar 1666, zemljiško gospostvo, gospostvo Dornava, vas, podložnik, huba, gorninska posest, dajatve, mere
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2430; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

27.
VZROKI IN POSLEDICE PROTIHABSBURŠKE ZAROTE
Nina Buh, 2010, diplomsko delo

Opis: Hrvaško in madžarsko ozemlje je bilo v 17. stoletju pod pritiskom dveh močnih držav, habsburške monarhije in turškega imperija. Po miru v Žitvi leta 1606 so se Turki ustalili nevarno blizu hrvaške meje, v Veliki Kaniži. Habsburžani so bili v tem času zaposleni z vojaškim in političnim dogajanjem v zahodni in srednji Evropi, zato so polagali premalo pozornosti na obrambo pred Turki. Hkrati je dunajski dvor v drugi polovici 17. stoletja z upravno centralizacijo in gospodarsko politiko v duhu tedaj sodobnega merkantilizma poskušal okrepiti absolutno monarhijo tudi na hrvaškem in madžarskem ozemlju ter s tem zmanjšati njihovo neodvisnost. Nevarnosti, ki so jo predstavljali Turki, so se zavedali le neposredno prizadeti narodi in so zato od Habsburžanov zahtevali ofenziven nastop proti Turkom. Prošnje, preslišane na dvoru, so pripeljale hrvaške in madžarske plemiče do oblikovanja zarote z namenom osvoboditve izpod habsburške nadoblasti. Zdi se, da je bil za oblikovanje zarote ključen podpis sramotnega Vasvárskega miru in neaktivnost cesarske vojske pod poveljstvom Rajmonda Montecuccolija pri obrambi utrdbe Novi Zrin, ki jo je dal v obrambne namene zgraditi Nikolaj Zrinski. Prav družina Zrinski je bila poleg družine Frankapan (tudi Frankopan) edina še preostala plemiška družina starega hrvaškega plemstva. Ker so imeli velika posestva tudi na Madžarskem, je bila njihova vloga v javnem življenju izjemna tako na Hrvaškem kot Madžarskem. Prvi idejni vodja zarote je bil ban Nikolaj Zrinski. Po njegovi smrti leta 1664 je vlogo vodje prevzel njegov brat Peter Zrinski, ki je k zaroti pritegnil svojega svaka Franca Krištofa Frankapana, zeta Franca Rákóczyja ter še nekatere plemiče, med drugim tudi štajerskega grofa Ivana Erazma Tattenbacha. Zarotniki so se zavedali, da brez podpore močne države upor ne more uspeti, zato so stekla pogajanja s francoskim kraljem Ludvikom XIV., zaveznike pa so iskali tudi na Poljskem in predvsem v Turčiji. Protihabsburška zarota je bila pred udejanjenjem razkrinkana, zarotniki so bili kaznovani s smrtjo v opomin novim pomislekom o uporu proti dunajskemu dvoru. Posledice razkritja so bile na Madžarskem in še toliko bolj na Hrvaškem bistvenega pomena za nadaljnji politični in družbeni razvoj.
Ključne besede: Protihabsburška zarota, Zrinski, Vasvárski mir, habsburški absolutizem.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1482; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

28.
PREBIVALSTVO KOBILJA NA PODLAGI CIVILNIH MATIČNIH KNJIG MED LETI 1895 IN 1919
Uroš Sajko, 2010, diplomsko delo

Opis: Kobilje kot obmejna vas ob madžarski meji je v svoji preteklosti doživela veliko sprememb. V svoji nalogi sem skušal te spremembe prikazati. V prvem delu naloge sem predstavil zgodovino ter upravno in cerkveno ureditev Kobilja. Dotaknil sem se tudi priključitve Prekmurja h kraljevini SHS in narodnega življenja pred priključitvijo. Drugi del naloge pa v petih poglavjih obravnava popis prebivalstva v Kobilju med leti 1895 in 1919 na podlagi civilnih matičnih knjig. Najbolj podrobno sem pregledal rojstva, poroke in smrti. Na podlagi pridobljenih podatkov iz rojstne matične knjige sem lahko ugotovil, katerega leta, meseca je bilo rojenih največ otrok; spol novorojenčkov, število nezakonskih otrok in najpogostejša imena novorojencev. Iz poročne matične knjige je bilo mogoče ugotoviti število porok, starost mladoporočencev, katerega meseca je bilo največ porok, izvor krajev mladoporočencev. Iz podatkov, pridobljenih iz mrliške matične knjige, sem ugotovil, katerega leta je umrlo največ ljudi in kdaj najmanj, v katerih mesecih so največkrat umirali, koliko so bili stari, kaj je bil vzrok smrti. V Kobilju se je med leti 1985 in 1919 rodilo 830 otrok, umrlo pa 511 ljudi. V petindvajsetih letih je bilo tudi 236 porok.
Ključne besede: Kobilje, prebivalstvo, civilne matične knjige, rojstva, poroke, smrti, 1895, 1919.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2702; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

29.
Evangeličanski Maribor: mesto in njegova bližnja okolica v času reformacije in protireformacije v 16. in na začetku 17. stoletja, s poudarkom na času vrhunca in zatrtja tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1602
Žiga Oman, 2010, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu je v treh segmentih predstavljena stoletna zgodovina reformacije in protireformacije v mestu Maribor in njegovi bližnji podeželski okolici, od prve omembe tedaj nove vere ob vizitaciji leta 1528 do smrti zadnje znane evangeličanske osebe v mestu, leta 1637. Uvodoma je predstavljeno obdobje uveljavljanja nove veroizpovedi do sredine 16. stoletja ter njene prevlade med vodilnimi sloji mesta dve desetletji kasneje. Osrednji segment predstavlja obdobje vrhunca tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1600, ko je ta imela lasten cerkveno-šolski kompleks, s pokopališčem, molilnico in šolo, stoječim pri gradu Betnava, južno od Maribora. Naposled je v tretjem segmentu predstavljeno obdobje protireformacije, ki je prineslo fizično uničenje betnavskega kompleksa ter postopen propad skupnosti, kot tudi izginotje evangeličanov iz mesta in njegove bližnje okolice pred sredino 17. stoletja. Delo temelji zlasti na neobjavljenih virih, katerih glavnino predstavlja kar obširna korespondenca med nadzorništvom betnavske cerkve, mariborskimi evangeličani, deželo Štajersko ter deželnim knezom in njegovimi oblastmi. Ob predstavitvi in analizi zgodovinskega razvoja je naloga pričujočega dela tudi odprava nekaterih zmot, ki so, zlasti v slovenskem zgodovinopisju, doslej veljale kot dejstva.
Ključne besede: Maribor, Betnava, reformacija, protireformacija, zgodnji novi vek.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2922; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

30.
RODBINSKI PRIIMKI IN IMENA V MATICAH ŽUPNIJE ŽUSEM MED LETI 1755 – 1800
Barbara Kos, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Rodbinski priimki in imena v maticah župnije Žusem med leti 1755 — 1800 sta najprej predstavljena območje Žusma s historičnimi lokacijami od pozne antike do konca 18. stoletja in župnija Žusem s cerkvama sv. Jakoba in sv. Valentina. Temu sledi seznanitev z nastankom in vrstami matičnih knjig na splošno. Osrednji del diplomskega dela zajema predstavitev žusemskih matic in njihova transliteracija. Podatki pridobljeni iz matičnih knjig so analizirani grafično in tekstovno. V zadnjem delu diplomskega dela se nahajajo sklepne ugotovitve s seznamom uporabljenih virov in literature.
Ključne besede: matične knjige, župnija Žusem, sv. Jakob, sv. Valentin, imena, priimki
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 4024; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici