| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
91.
TEREZIJANSKI URBARIALNI VPRAŠALNIK (NOVEM PUNCTA) ZA NASELJA V DOLNJEM PREKMURJU
Andreja Jakšič, 2016, diplomsko delo

Opis: Poznavanje zgodovine domačega kraja je ključnega pomena za razumevanje zgodovine države kot celote. Prekmurje je vedno bilo in še vedno je pokrajina s svojevrstnimi značilnostmi. V diplomskem delu so predstavljeni konkretni odgovori na devet vprašanj v sklopu terezijanskega urbarialnega vprašalnika (novem puncta) za naselja v Dolnjem Prekmurju. V prvem delu naloge najdemo opis razmer v Kraljevini Madžarski v dobi Marije Terezije, njene uprave ter zemljiškoposestnih razmerij. Prav tako je predstavljena sama terezijanska urbarialna regulacija. Največja pozornost je namenjena vprašalniku ter odgovorom podložnikov po posameznih naseljih, ki so tedaj spadala pod upravo dveh zemljiških gospostev Dolnja Lendava in Beltinci. Sinteza vprašalnika je pokazala tako na številne skupne točke kot tudi razlike v delu in življenju podložnikov različnih naselij.
Ključne besede: urbarialna regulacija, urbarialni vprašalnik, Dolnje Prekmurje, županija Zala, zemljiško gospostvo Dolnja Lendava, zemljiško gospostvo Beltinci, 18. stoletje
Objavljeno: 23.03.2016; Ogledov: 733; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

92.
ZEMLJIŠKI GOSPOSTVI RAVNO POLJE IN MAJŠPERK V TEREZIJANSKEM POPISU HIŠ 1754
Natalija Ekart Misleta, 2016, diplomsko delo

Opis: Zgodovino posameznih krajev v pretežni meri predstavljajo prebivalci, ki v teh krajih živijo. Najboljši zgodovinski vir za slednje raziskave so popisi prebivalstva. Nekdanja država je začela popisovati prebivalstvo sredi 18. stoletja. Ozadje tega popisa je bilo predvsem vojaško, saj je takratna oblast želela izvesti reforme vojaškega nabornega sistema. Za takšen korak pa so potrebovali podatke o številu prebivalstva ter njegovi strukturi in gibanju. V diplomskem delu sem na podlagi delnega popisa prebivalstva iz leta 1754 predstavila zgodovino zemljiških gospostev Ravno polje s pripadajočim trgom Ptujska gora in Majšperk. Prav tako sem predstavila javnoupravne reforme tedanje vladarice dednih habsburških dežel, nadvojvodinje Avstrije, kraljice Ogrske in Češke, Marije Terezije, ki je nedvomno dokazala, da za učinkovito vladanje ni nujno potreben moški. Na koncu še sledita popisa podložnih hiš v gospostvih Ravno polje s pripadajočim trgom Ptujska gora in Majšperk iz leta 1754 ter njuni transliteraciji, ki dajeta vpogled v tedanjo strukturo podložnega prebivalstva. Iz popisa lahko razberemo imenski seznam imetnikov kmečkih posesti ter njihove statuse, in sicer: celi, tričetrtinski, polovični ali četrtinski kmetje ter kočarski in vinogradniško kočarski, gostaški oziroma viničarski statusni podložniki.
Ključne besede: Gospostvo Majšperk, gospostvo Ravno polje, trg Ptujska Gora, terezijanski popis hiš leta 1754, Marija Terezija
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

93.
KONFLIKTI POLJSKO-LITOVSKE ZVEZE V DOBI JANA II. KAZIMIRJA S POUDARKOM NA UPORU V PODROČJIH DANAŠNJE UKRAJINE
Tilen Bakal, 2016, diplomsko delo

Opis: Kot nakaže naslov, sem se v diplomski nalogi osredotočil na dogajanje in predvsem konflikte v poljsko-litovski zvezi sredi 17. stol., ko ji je vladal nesrečni Jan II. Kazimir iz dinastije Vasa. Pod njegovim krmarjenjem je država, tistega časa ena največjih in najmočnejših v Evropi, doživljala spremembe, ki so posledica desetletja in stoletja dolgih napetosti ter sovražnosti s sosednjimi silami. Tako je v obdobju dobrih dvajsetih let, od leta 1648, poljsko-litovska zveza doživela velikanski upor kozakov v Ukrajini pod karizmatičnim Hmelnickim, čemur je sledila vojna s Tatari, napad vzhajajoče Rusije ter invazija Švedov. Kos pogače so si želeli odrezati še Prusi in Sedmograščani, ob koncu vladanja Jana Kazimira pa se je nad državo z juga zgrinjal še en mogočen sovražnik – Osmanski imperij. Za lažje razumevanje vzrokov za takšne sovražnosti med velikimi sosedami sem v diplomski nalogi zajel tudi dogajanje nekaj desetletji pred uporom Hmelnickega, delovanje same poljsko-litovske zveze (družba, religija) ter še posebej samo kozaško vprašanje. Državi je bilo v ponos, da je Plemiška republika, a prav to jo je pripeljalo do „potopa“.
Ključne besede: Jan II. Kazimir, Vasa, poljsko-litovska zveza, Poljska, Litva, Ukrajina, Rusija, Švedska, kozaki, šlahta, plemstvo, vojne, 17. stol.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 423; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

94.
Kapucinska arhitektura v slovenskem etničnem prostoru do nastanka Ilirskih provinc
Tanja Martelanc, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija je interdisciplinarno zasnovano delo, v katerem je podrobno predstavljena, analizirana in ovrednotena arhitektura kapucinskega reda na Slovenskem v razponu od začetka 17. do začetka 19. stoletja. V delu so zajeti vsi kapucinski samostani, ki so nastali v okviru nekdanje Štajerske kapucinske province, detajlno pa predstavljeni le tisti, ki so bili zgrajeni v okvirih državnih meja Slovenije. Raziskava je osredotočena na čas od ustanovitve prvega samostana do razpustitve nekaterih samostanskih hiš. Le obrobno je orisana kasnejša arhitekturna zgodovina ohranjenih samostanskih kompleksov. Disertacijo uvajajo opredelitev problema, predstavitev raziskovalnih hipotez in metodologije dela ter pregled stanja raziskav. Nadalje je predstavljena zgodovina reda manjših bratov, še posebej kapucinov, ki so se na prelomu iz 16. v 17. stoletje začeli naseljevati na Slovenskem. Detajlno je predstavljen tudi duhovni utrip v času, ko so se kapucini naselili v naše kraje. Kapucini so imeli pomembno vlogo pri rekatolizaciji habsburških dednih dežel. Izredno pomembna je bila tudi vloga plemenitih mecenov in klerikov, ki so za samostan največkrat darovali zemljo in finančno podprli njegovo gradnjo. V nekatere kraje so se kapucini naselili tudi na pobudo meščanov in okoliških prebivalcev, ki so pomagali pri gradnji. V nadaljevanju je izpostavljen odnos reda manjših bratov do gradnje redovnih domovanj. Prvi samostani manjših bratov so bili izredno skromni in preprosto grajeni, a so se sčasoma oddaljili od prvotnega Frančiškovega ideala uboštva in postali prostorni ter bogato okrašeni. Zato so se kapucini želeli vrniti h koreninam arhitekture reda manjših bratov in so sledili naukom svojega ustanovitelja. Nadrobno je tako osvetljen vpliv sv. Frančiška Asiškega na zasnovo prvotne arhitekture reda manjših bratov, ki je pomembno vplivala na kasnejšo zasnovo kapucinskih samostanov in na sprejemanje določil, zapisanih v kapucinskih konstitucijah. Detajlno sta dodelana tudi zgodovina in razvoj kapucinske arhitekture v Evropi. Poznavanje redovnih gradbenih priročnikov in traktatov je za razumevanje kapucinske arhitekture na Slovenskem neobhodno. Zato je detajlno razčlenjen in ovrednoten traktat kapucinskega p. Antonia da Pordenone iz Beneške kapucinske province, ki je na začetku 17. stoletja zapustil štiri izvode, ki se hranijo v Benetkah in Innsbrucku ter so dobro izhodišče za interpretacijo kapucinske arhitekture na Slovenskem. V tej zvezi sta pomembna dva vpliva: beneški, saj so prvi kapucini na naših tleh prišli prav iz Beneške kapucinske province, ter tirolski, kjer se je izoblikoval poseben tip samostana, prilagojen hladnejšim klimatskim razmeram. Zato ta tip samostana imenujemo beneško-tirolski tip kapucinskega samostana. Omenjeni tip se je razširil po celotni Srednji Evropi, se pravi tudi na Slovenskem. Osrednja pozornost raziskave je namenjena predstavitvi kapucinske arhitekture na Slovenskem. Detajlno so predstavljene zgodovina samostanov, njihova prvotna zasnova, pomembnejše kasnejše predelave in dozidave, na kratko je orisano današnje stanje. Opisu je pridan bogat slikovni material. Doktorsko disertacijo zaključujejo podrobna analiza in sinteza zbranih podatkov, opredelitev tipa kapucinskega samostana na Slovenskem, interpretacija tipične kapucinske opreme in ikonografije ter poskus slogovne umestitve. Umetnosti kapucinskega reda je dodeljena tudi pomembna vloga v širši pastoralni dejavnosti kapucinov v okviru rekatolizacije. Zaradi strogega upoštevanja Frančiškovih besed in rigoroznih pravil o gradnji je kapucinska arhitektura kljub različnim arhitektom in lokalni stavbarski tradiciji dobro prepoznavna, uniformirana in zaradi tega brezčasna. Nekateri pisci se pri opisu redovne arhitekture zato poslužujejo termina "kapucinski stil".
Ključne besede: kapucini, redovna arhitektura, arhitektura uboštvenih redov, kapucinske konstitucije, kapucinski redovni arhitekti, arhitekturni traktati, p. Antonio da Pordenone, Štajerska kapucinska provinca, kapucinska arhitektura na Slovenskem, oprema kapucinskih samostanov, ikonografija kapucinskega reda, rekatolizacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 895; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

95.
Novoveške cehovske obrti v trgu Turnišče
Saša Jerič, 2016, magistrsko delo

Opis: Zelo pomemen vir za raziskavo zgodovine cehov na splošno predstavljajo cehovske knjige. Enako je s cehi v Prekmurju oz, v primeru tega magistrskega dela, s cehi v trgu Turnišče. Cehovstvo v Prekmurju še ni raziskano. Za raziskovanje turniške cehovske organizacije je knjiga članov s plačano pristopno takso 1719–1847 pravi zaklad podatkov o delovanju in življenju kovaškega ceha. Nadalje je za raziskavo turniških cehov pomembna privilegijska listina kraljice Marije Terezije krojaškemu cehu iz leta 1770, ki prav tako priča o bogatem cehovskem življenju v trgu v obdobju novega veka. Vir se danes nahaja v prostorih občine Turnišče, ob nastajanju dela pa je bil dostopen še v lendavski knjižnici. V začetku magistrskega dela sta obravnavana zgodovina in pomen obrti ter cehovstva v srednjeveški in novoveški Evropi. Nadalje sta obravnavana obrt in cehovstvo na slovenskem etničnem ozemlju. Nato sledi novoveška zgodovina dolnjega Prekmurja in cehovske organizacije v Prekmurju. V bistvenem, 4. poglavju, je obravnavan razvoj privilegiranega trga Turnišče, na podlagi transliteracije in analize pa je predstavljena novoveška zgodovina krojaškega in kovaškega ceha v trgu Turnišče. Priložene so fotografije obdelanih strani virov (knjiga članov s plačano pristopno takso 1719–1847 in privilegijska listina Marije Terezije iz leta 1770).
Ključne besede: obrt, cehovstvo, novi vek, dolnje Prekmurje, trg Turnišče, kovaški ceh, krojaški ceh.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 872; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

96.
OBDOBJE ANE STUART V ZDRUŽENEM KRALJESTVU
Mateja Gajžler, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga bo predstavila kraljico Ano Stuart in Združeno kraljestvo v obdobju njenega vladanja ter dogodke, zaradi katerih je zasedla prestol. Leta 1688 v odmevni, t.i. Slavni revoluciji, s prestola odstavijo Jakoba II. in na njegovo mesto postavijo njegovega zeta, Viljema III. Oranjskega, ki skupaj z ženo Marijo II. podpiše Listino pravic. S podpisom le-te je parlament pridobil izključno pravico do obdavčevanja prebivalstva in vzdrževanja vojske, in s tem najvišjo zakonodajno oblast v državi, pri čemer je kralj obdržal izvršilno oblast. Od države se je prav tako ločila sodna oblast. Leta 1702 Viljema III. Oranjskega na prestolu nasledi Ana Stuart, zadnja iz te dinastije. Čeprav so jo nekateri označevali za slaboumno, se je izkazala tako v notranji kot tudi v zunanji politiki. Ker se je zavedala svojega pomanjkljivega znanja o vodenju države, se je obdala z ljudmi, ki jim je zaupala in so se dobro znašli v državnih poslih. Leta 1707 je združila angleški in škotski parlament. Z združitvijo obeh parlamentov je nastalo Kraljestvo Velike Britanije, Angleži in Škoti pa so se imenovali Britanci. V zunanji politiki je Ana s pomočjo vojvode Marlborougha uspešno in za Britance ugodno zaključila boje v Španski nasledstveni vojni. Umrla je leta 1714 in z njo se je vladavina Stuartov na Otoku zaključila.
Ključne besede: Slavna revolucija 1688, anglikanska vera, Viljem III. Oranjski, kraljica Ana Stuart, vigi, torijci, unija 1707, Španska nasledstvena vojna
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

97.
GORIŠKA V SPISIH KRANJSKEGA DEŽELNEGA VICEDOMA
Jasna Fornazarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno predstavitvi kompleksa cerkvenoupravnih ter finančnih zadev v pristojnosti vladarja na ozemlju dežele Goriške med 16. in 18. stoletjem. Le-te so, predvsem kar se finančnih zadev tiče, spadale v okvir nalog kranjskega deželnega vicedoma, najvišjega vladarjevega uradnika na Kranjskem. Posebnega deželnega vicedoma za Goriško vladar namreč ni imenoval nikoli, temveč je te naloge naložil kranjskemu vicedomu. Njegovi spisi so delno že predstavljeni tudi v slovenskem jeziku in obsegajo tako ozemlje Kranjske kot tudi Goriške. Objavljeni podatki v inventarju spisov za cerkvene zadeve, ki se nanašajo na deželo Goriško, se nahajajo v inventarju, ki ga je pripravila in uredila Majda Smole. V diplomskem delu so tako objavljeni podatki iz inventarja, ki se nanašajo na deželo Goriško, razvrščeni po kronološkem vrstnem redu za dobo med leti 1556 in 1748, ter glede na tematiko razdeljeni na dva sklopa – cerkvene ter javnoupravne zadeve. Iz vsebine dela je razvidna dinamika odnosov med vicedomom Kranjske ter njemu nadrejenimi notranjeavstrijskimi centralnimi organi ter hkrati med vicedomom in njegovimi podrejenimi.
Ključne besede: kranjski deželni vicedom, Goriška, dežela, vicedomski urad za Kranjsko.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 354; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

98.
OBLEGANJE IN PADEC TENOCHTITLANA
Simon Podhostnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Konec 15. stol. se je miselnost tedanjega evropskega človeka vse bolj spreminjala. Spet so ga začele zanimati znanost, umetnost in neznane dežele. Orientalsko blago je zaradi muslimanskih posrednikov v Evropi doseglo vrtoglave cene. Zato so Evropejci začeli iskati pomorske poti proti Vzhodu. Genovežan Krištof Kolumb, ki je plul pod zastavo Kastilje, je leta 1492 odkril Ameriko. Začela se je doba španskih geografskih odkritij neevropskega sveta. Kolumb je s svojim pogumom in odločnostjo odprl pot kasnejšim španskim osvajalcem – konkvistadorjem. Do sredine 16. stoletja so ti s svojo zvitostjo, pogumom, naprednim orožjem, širjenjem krščanske vere, predvsem pa zaradi pohlepa po bogastvu, uničili ali zasužnjili večino indijanskih plemen v Srednji Ameriki. Osvojili so tudi najmogočnejšo državo Srednje Amerike – imperij Aztekov. Ta je obsegal ozemlje na področju današnje Mehike, od Tihega oceana na zahodu do Atlantskega oceana na vzhodu. Glavno mesto Tenochtitlan je bilo pravi biser. Ko so ga Španci prvič uzrli, jih je veličastnost mesta povsem prevzela, saj je imelo približno 300.000 prebivalcev – za tedanji čas Evropejcem nepredstavljiva številka. Azteki so bili zelo bojeviti, vendar ob prihodu Špancev zelo neodločni, pa tudi neenotni. Konkvistador Hernan Cortez je leta 1519 z majhnim številom španskih vojakov začel z osvajanjem imperija. Azteke mu je uspelo pokoriti po dveh letih neprestanih bojev in ob pomoči indijanskih zaveznikov. Prerokba o vrnitvi Quetzalcoatla, sovražnost med plemeni, španska preračunljivost, brezobzirnost in pohlep ter napredno orožje so povzročili propad najsijajnejše civilizacije Srednje Amerike tedanjega časa.
Ključne besede: Španci, odkritja, Srednja Amerika, konkvistadorji, Hernan Cortez, osvajanja, Mehika, Azteki
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 397; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

99.
Čarovniški procesi na gradu Gornja Radgona
Tjaša Lesjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistematično preganjanje osumljenih čarovništva je pojav zgodnjega novega veka. Na Slovenskem je prisotno od 15. do 18. stoletja. S čarovništvom so povezani čarovniški procesi, ki imajo svoje korenine v kultu verovanja v hudiča; osrednja prireditev, kjer naj bi se „čarovnice“ sestajale s hudičem, pa je bil „sabat“/čarovniški shod. Za lažje razumevanje čarovniških procesov je v nalogi predstavljeno družbeno-politično ozadje zgodnjenovoveške dobe, izvori ter mitološke korenine čarovništva. Opisuje, kdaj in zakaj je prišlo do prvih čarovniških procesov v Evropi in na Slovenskem. Podaja časovni pregled procesov pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona; opisana je tudi pravosodna praksa zatiranja čarovništva. Vnema preganjanja „čarovnic“ je na slovenskem delu notranjeavstrijskega prostora začela popuščati šele v 2. ali 3. desetletju 18. stoletja. Marija Terezija je leta 1766 predpisala, da se lahko tak proces začne le z njeno privolitvijo. Kazenski zakonik in postopnik Marije Terezije, izdan dve leti zatem, še ni prinesel bistvenega izboljšanja – v njem je namreč obdržala torturo, inkvizicijo in krute kazni. Večji del zakonika in s tem tudi torturo pa je že leta 1776 preklicala. Osrednja tema diplomskega dela so čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Gornja Radgona. Obravnavani so s pomočjo še neobjavljenih virov, ki so v nalogi transliterirani in delno prevedeni. Tukaj gre za povzetke zapisnikov iz procesov proti Boštjanu Hofferju (1648), Jeri (1649), Marini (1650), Jerici Šef (1661) in Jeri, vdovi Štefana Horvata (1674). Omeniti velja, da se je med leti 1744 in 1746 odvijal zadnji čarovniški proces na slovenskem Štajerskem, v katerem sta bili dve osebi oproščeni, ena pa je umrla v ječi. Predstavljeni so tudi starejša zgodovina gradu Gornja Radgona, kjer je bil od poznega 12. stoletja naprej dolgo časa sedež vladarjevega oblastnega urada in njemu pripadajočega zemljiškega gospostva. Na kratko so opisani še nastanek in razvoj mesta Radgona, tamkajšnje pražupnije in druge duhovne ustanove v mestu.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, »Hexenhammer«, transliteracija, grad Gornja Radgona, Štajerska, 17. stoletje
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 853; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

100.
PRISOTNOST KATOLIŠKE CERKVE V DALJNOVZHODNI AZIJI DO ZGODNJEGA 17. STOLETJA
Damjan Zemljič, 2016, diplomsko delo

Opis: V 15. stoletju so se pričele razmere v Evropi spreminjati, saj je prihajalo do razpadanja starega sistema in pričeli so se kazati zametki modernih državnih struktur. Portugalci in Španci so pričeli z odkrivanjem novih pomorskih poti v Azijo in s tem so odkrivali tudi nova neodkrita ozemlja. Pri njihovih odkritjih in kasneje naseljevanjih jim je bila v veliko pomoč katoliška cerkev. V diplomskem delu je predstavljeno pokristjanjevanje v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Posebej je opisano delovanje jezuitov, ki so imeli vodilno vlogo pri pokristjanjevanju narodov v Aziji. Jezuiti so uvedli nove metode pri pokristjanjevanju. Kot inovator pri pokristjanjevanju je predvsem prednjačil Frančišek Ksaver, kateri je bil začetnik misijonarskega delovanja v Aziji. Veliko vlogo pri delovanju misijonarjev sta imela tudi njegova naslednika Alessandro Valignano in Matteo Ricci.
Ključne besede: Katoliška cerkev v Aziji, jezuiti, misijonarstvo, pokristjanjevanje, Frančišek Ksaver
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 771; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici