1. Vpliv dejavnikov tveganja na težave v spolnosti pri moških po petdesetem letu starostiAna Habjanič, Alenka Topolovec, Miljenko Križmarić, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Težave v spolnosti pomembno vplivajo na kakovost življenja pri moških po petdesetem letu starosti. Ugotavljanje vplivov nanje je pomembna naloga primarne zdravstvene dejavnosti. V preteklosti tematika težav v spolnosti ni bila zanimiva, danes pa se ji zaradi daljše življenjske dobe pripisuje vedno večji pomen. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, v katero so bili vključeni moški (n = 105), stari 50 let ali več, ki so julija ali avgusta 2012 obiskali družinskega zdravnika. Vzorčenje je bilo priročno in namensko. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, za obdelavo je bila uporabljena opisna statistika in logistična regresija. Rezultati: Rezultati logistične regresije so pokazali, da na težave v spolnosti statistično značilno vplivajo bolezni srca in ožilja (RO 6,08, 95 % IZ 1,96-18,82, p = 0,002), preostale zdravstvene težave in nezdravo življenje niso pokazali statistično značilnega vpliva. Diskusija in zaključek: Naši rezultati so do določene mere potrdili ugotovitve predhodnih raziskav glede vpliva zdravstvenih težav na težave v spolnosti, potrjen pa ni bil vpliv nezdravega življenja. Čeprav gre za medicinski problem, lahko medicinska sestra v klinični praksi bolnika spodbudi, da o težavah spregovori, in mu svetuje.
Ključne besede: težave v spolnosti, moški, dejavniki tveganja, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1744; Prenosov: 75
 Povezava na celotno besedilo |
2. Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbePetra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1467; Prenosov: 172
Povezava na celotno besedilo |
3. |
4. Family members' involvement in elder care provision in nursing homes and their considerations about financial compensation: A qualitative studyAna Habjanič, Majda Pajnkihar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of this studz was to establish how familz members are involved in elder care provision in nursing homes; this included research into their feelings about potentiallz extending their involvement to obtain financial benefits as compensation for high accommodation costs. Familz members remain involved in the caring process after their relatives have been admitted to an institution. On average, accommodation costs in nursing homes in Slovenia haverisen above the residentsʼ retirement pension, and families must supplement the difference. Because of this, familial involvement should be linked to reduced accommodation costs. This research emplozed a non-experimental, descriptive studz design through unstructured interviews. Participants included fiftz familz members (n = 50) who visit their relatives in nursing homes. Data were collected in 2010 at five nursing homes in Slovenia and processed bz means of conventional content analzsis. The major themes that emerged from the content analzsis, describing familz involvement, were as follows: visiting and making oneself useful, deliverz of items for personal use, hands-on care, phzsical therapz and organiyation of nursing homeactivities. Familz members showed some interest in receiving financial compensation for their involvement. The proposed financial compensation maz bea delicate and morallz questionable matter but would involve fairness and transparencz, while enabling easier organiyation of elder care provision. Eventuallz, nursing home residentsʼ well-being could be improved.
Ključne besede: zdravstvena nega starostnika, sodelovanje svojcev, finančno nadomestilo, domovi za starostnike, elder care, family involvement, financial compensation, nursing home
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2192; Prenosov: 121
Povezava na celotno besedilo |
5. Challenges for institutional elder care in Slovenian nursing homesAna Habjanič, Reetta Saarnio, Satu Elo, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Aims and objectives.Ž To investigate deficiencies in the institutional elder care that is being offered to residents of nursing homes in Slovenia. Background.Ž Public criticism of the provision of elder care in nursing homes is growing all over the world, including in Slovenia. Many studies on this issue have been conducted, but seldom have assessed different viewpoints simultaneously. Design.Ž A qualitative research design that involved individual unstructured interviews was used in 2007. The participants (n = 48)comprised 16 residents, 16 relatives and 16 members of the nursing staff from four nursing homes in Slovenia. Methods.Ž The data generated were subjected to qualitative content analysis. Results.Ž The major themes that emerged from this analysis were neglect, unprofessional communication, uncomfortable physical environment and inadequate administration. Conclusions.Ž The participants of the study identified issues in institutionalelder care in Slovenia that have also been highlighted by international research. Due to staff shortages, low motivation, insufficient communication skills and inexperience, members of the nursing staff reported that they were not in a position to offer the best possible quality of care. Relevance to clinical practice.Ž To improve the living environment in nursing homes, it is important to consider the opinions of all those who are involved closely in institutional elder care. Correction of deficiencies should be a priority and should result in more engagement with residents.
Ključne besede: elder care, nursing home, nursing staff, relatives, residents
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 17078; Prenosov: 146
Povezava na celotno besedilo |
6. |
7. |
8. UREDITEV PALIATIVNE OSKRBE BOLNIKA V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJIRenata Vrščaj, 2014, magistrsko delo Opis: Paliativna oskrba je celostna protibolečinska pomoč in podpora bolnikom s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. V okviru paliativne oskrbe sodelujejo vsi profili zdravstvenih delavcev in drugi, ki lahko bolniku pomagajo pri lajšanju bolečin in vsakodnevnem opravljanju njegovih potreb ter tako izboljšajo kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev.
Paliativna oskrba je v razvitih državah sveta že desetletja vključena v nacionalne zdravstvene sisteme. V državah Zahodne Evrope delujejo specialistični interdisciplinarni timi, ki delujejo znotraj bolnišnic. Njihova naloga je, da nudijo vso potrebno podporo timom paliativne oskrbe. Temelj uspešne paliativne oskrbe predstavlja ustrezna izobrazba in dobra organizacija, ki omogoča dostopnost paliativne oskrbe bolnikom in njihovim svojcem kjerkoli in kadarkoli.
V Sloveniji so se aktivnosti na področju izvajanja paliativne oskrbe še posebej okrepile po letu 2010, ko je bil potrjen Državni program paliativne oskrbe, z namenom, da se sistemsko uredi izvajanje paliativne oskrbe, katerega sestavni del je tudi Akcijski načrt. Državni program paliativne oskrbe predstavlja tudi normativno podlago za uresničevanje in izvajanje. Projekt je pokazal, da zagotavljanje kakovostne oskrbe na domu posledično pomeni zmanjšanje števila hospitaliziranih bolnikov, hkrati pa večje zadovoljstvo bolnikov in njihovih svojcev. H kakovostni oskrbi pripomorejo tudi ustrezno oblikovani multidisciplinarni timi, tako na primarni kot na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Pogoj za uspešno in dostopno paliativno oskrbo predstavljajo: ustrezna organizacija paliativne oskrbe, izobraževanje, ustrezna komunikacija, timski pristop ter povezovanje različnih institucij in strokovnih služb s področja zdravstva in sociale
Ključne besede: paliativna oskrba, bolnik, bolezen, tim paliativne oskrbe
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 4868; Prenosov: 1085
 Celotno besedilo (668,91 KB) |
9. STAROST IN STARANJE V SLOVENIJILilijana Može, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Staranje je naraven proces, ki kljub dejstvu, da se stara vse na svetu, naj bo to stvar ali živo bitje, pri ljudeh še vedno vzbuja negativna čustva, kot so strah, tesnoba in zaskrbljenost. Vsa ta čustva pri človeku nastajajo zlasti zaradi posameznikove zavesti, da je starost zadnja pot, ki jo bo prehodil v svojem življenju, nato pa se bo moral posloviti. Zaskrbljenost pri ljudeh danes povzroča še naraščajoče število starih ljudi, le-to pa vpliva na življenje celotne družbe.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vpliv staranja prebivalstva na življenje v Sloveniji in ugotoviti, kako mlada, aktivna populacija dojema starostnike in njihovo starost, hkrati pa nas zanima tudi, kako se danes stari ljudje počutijo oziroma kako razumejo svoj položaj v družbi.
Raziskovalna metodologija: Teoretični del diplomskega dela je rezultat študija strokovne in znanstvene literature. Raziskovalni del diplomskega dela temelji na anonimnem anketnem vprašalniku, ki smo ga pripravili sami. Anketni vprašalnik sestoji iz 18 vprašanj in sicer 7 zaprtega in 11 polodprtega tipa.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo tako mladi kot stari ljudje do starosti in staranja še vedno pretežno negativen in stereotipen odnos, za katerega lahko vidimo, da se spreminja v pozitivno smer. Kakovost življenja starejših ljudi je odvisna od posameznika, kako starost doživlja, in tudi od tega, kako je družba kot celota naklonjena staranju.
Sklep: Za lepše in srečnejše življenje tako mladih kot starih ljudi je potrebno, da drug drugemu prisluhnejo, se med seboj povezujejo oziroma sprejmejo drug drugega. Na takšen način bodo lahko mladi s pomočjo nasvetov izkušenih starih ljudi lažje živeli svoje življenje. Stari ljudje pa bodo imeli ob sebi mlajšo razumevajočo osebo, ki jim bo v pomoč in oporo.
Ključne besede: starost, staranje, stari ljudje, družbeni odnos do starosti, potrebe v starosti
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 8872; Prenosov: 2205
Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. IZVAJALCI PALIATIVNE OSKRBE V INSTITUCIONALNEM VARSTVUSuzana Koštomaj, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo opredelili vlogo izvajalcev paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu in predstavili posamezne elemente kakovostne in učinkovite paliativne oskrbe. Namen je bil raziskati strokovno področje zdravstvenih delavcev (predvsem članov negovalnega tima), ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi pacienti, ter ugotoviti, kakšna so njihova stališča do organiziranosti paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Rezultate smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov, prilagojenih po avstralskem dokumentu The palliative Care Evaluation Tool Kit: A compendium of tools to aid in the evaluation of palliative care projects. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih s področja zdravstvene nege, potekala je v januarju 2014 v treh socialno varstvenih zavodih (Lambrechtov dom, Dom starejših Šentjur in Koroški dom starostnikov).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravstveni delavci v institucionalnem varstvu nimajo strokovno razširjenega znanja s področja paliativne oskrbe. Delno poznajo pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih pacientov. Precej šibki so tudi pri poznavanju načel in značilnosti paliativne oskrbe. S statističnimi testi smo potrdili (p=0,0381), da stopnja izobrazbe pomembno vpliva na znanje s področja paliativne oskrbe.
Sklep: Izvajanje paliativne oskrbe zahteva od zdravstvenega delavca veliko dodatnega znanja, veščin in absolutno pozitivno naravnanost in samoiniciativnost. Kakovostno paliativno oskrbo bi lahko širše zagotavljali, če bi institucije več vlagale v izobraževanje zaposlenih s področja paliative. Potrebno bi bilo organizirano pristopiti h kontinuirani paliativni oskrbi. Raziskava nakazuje posamezne usmeritve vodstvom vključenih institucij pri nadaljnem delu na področju paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, negovalni tim, etični vidik, pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2014; Ogledov: 2633; Prenosov: 735
Celotno besedilo (1,73 MB) |
