Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o osredotočenosti učiteljev dodatne strokovne pomoči nasploh kakor tudi na duševno zdravje učencev, učiteljevo sodelovanje in vrsta predanih informacij pri delu z drugimi učitelji in s starši, usposobljenost učiteljev dodatne strokovne pomoči za prepoznavanje duševnih težav ter zaznavanje vpliva ur dodatne strokovne pomoči nasploh kot z vidika duševnega zdravja učencev. V teoretičnem delu so opisani duševno zdravje in njegovi dejavniki, učenčeva samopodoba, anksioznost in depresija. Opisane so tudi skupine posebnih potreb, dodatna strokovna pomoč, učne težave ter pomen sodelovanja strokovnih delavcev šole in staršev. Empirični del predstavlja odgovore, ki smo jih s kvalitativnim raziskovanjem pridobili od učiteljic dodatne strokovne pomoči s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Učiteljice so odgovarjale na vprašanja, povezana z njihovim delom ter sodelovanjem z drugimi učitelji in starši. Pozornost je bila usmerjena predvsem na informacije, povezane z duševnim zdravjem učencev s posebnimi potrebami. Izkazalo se je, da intervjuvanke pozornost namenjajo učenčevim primanjkljajem, učni snovi, funkcioniranju učenca ter večinoma tudi njegovemu počutju in doživljanju. Predaja informacij s strani učiteljev in staršev se večinoma navezuje predvsem na šolske ocene in učno snov. Intervjuvanke so večinoma ocenile, da znajo prepoznati duševne težave učencev ter da ure dodatne strokovne pomoči pozitivno vplivajo na učenčevo duševno zdravje, a je v nekaterih primerih hkrati mogoče opaziti tudi negativen vpliv.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami, sodelovanje, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V kmetijstvu si želimo vedno hitreje in učinkoviteje opraviti košnjo in spravilo krme. Na trgu se je zato pojavila potreba po transporterju za diskaste kosilnice, ki bi pokošeno travo neposredno transportiral v središčni zgrabek. V diplomskem delu je predstavljen razvoj transporterja za oblikovanje zgrabkov za diskaste kosilnice, vse od začetne ideje do izdelave 3D modela. Opisane so osnove diskastih kosilnic, predstavljena pa je tudi druga faza razvoja izdelka – koncipiranje. Po izbiri konceptne rešitve je opisana izdelava virtualnega modela, ki ga potrebujemo za izvedbo numerične trdnostne analize ter v nadaljevanju za izdelavo tehnične dokumentacije, ki je potrebna za izdelavo transporterja. Na koncu je prikazana izvedba numerične trdnostne analize nosilne konstrukcije ter prikaz in diskusija rezultatov.
Ključne besede: diskaste kosilnice, kmetijski stroji, razvoj izdelka, koncipiranje, trdnostne analize
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 783; Prenosov: 116
Celotno besedilo (15,50 MB)

Opis: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Ključne besede: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 2005; Prenosov: 231
Celotno besedilo (574,74 KB)

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1775; Prenosov: 232
Celotno besedilo (951,81 KB)

Opis: Dandanes želi človek držati vse niti v svojih rokah, vendar pa mu narava tega ne dopušča, saj deluje po lastnih načelih, ki jih ljudje (še) nismo sposobni v celoti razvozlati. Ekstremni vremenski pojavi in s tem povezane naravne (in druge) nesreče nas vedno znova presenetijo. Glede na to, da jih ne moremo napovedati, se je na tem mestu smiselno vprašati, kako se na nesreče čim bolje pripraviti in kako v primeru le-teh ukrepati, da bodo njihove posledice čim manjše. V magistrskem delu smo tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika raziskali, kakšna je vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem delu naloge smo v sklopu teoretičnih osnov predstavili nacionalno varnost Republike Slovenije, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vpetost Slovenske vojske in Civilne zaščite v ta sistem, proučili smo zakonodajo obravnavanega področja ... V empiričnem delu pa smo predstavili primer sodelovanja SV in CZ v naravni nesreči ŽLED 2014. Osredotočili smo se na žled v Zgornji Savinjski dolini in s pomočjo intervjujev sodelujočih pri odpravi posledic nesreče prikazali delovanje in sodelovanje SV in CZ na konkretnem primeru. V zadnjem delu naloge smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali rešitve za boljše sodelovanje v prihodnosti.
Ključne besede: Civilna zaščita, naravne nesreče, Slovenska vojska, Zgornja Savinjska dolina, žled
Objavljeno v DKUM: 24.01.2017; Ogledov: 2036; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,09 MB)