| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Pomen managementa znanja v storitvenem podjetju
Vesna Furlan Božič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o poznavanju managementa znanja v storitvenem podjetju in ugotavljanje trenutnega stanja managementa znanja ter iskanje potencialov za izboljšavo. V proces kreiranja in izmenjave znanja pa niso vključeni le zaposleni v podjetju, ampak so upoštevane tudi želje in znanje kupca. Magistrsko delo prikazuje vključevanje vseh deležnikov v oblikovanje, izpopolnjevanje ter prenos znanja, ki je ključ do večje uspešnosti podjetja.
Ključne besede: znanje, management znanja, odjemalci, storitveno podjetje
Objavljeno: 04.03.2020; Ogledov: 384; Prenosov: 0

3.
Vpliv polimorfizma posameznega nukleotida rs 4880 na genu sod2 na sekundarno strukturo encima manganove superoksid-dismutaze
Matic Broz, 2019, magistrsko delo

Opis: Reaktivne kisikove spojine so reaktivni prosti radikali, ki nastajajo kot stranski produkt presnove kisika pri celičnem dihanju. Čeprav škodujejo celicam in povzročajo t.i. oksidativni stres, igrajo pomembno vlogo pri celični signalizaciji in v imunskem odzivu, zato je konstanta koncentracija teh molekul ključna za pravilno delovanje celic. V mitohondriju, največjem viru kisikovih prostih radikalov, deluje encim MnSOD, ki katalizira razgradnjo superoksidnega aniona. V magistrskem delu smo s pomočjo računalniških simulacij molekulske dinamike želeli ugotoviti, kako dimorfizem Ala16Val vpliva na sekundarno strukturo 24 aminokislin dolge mitohondrijske tarčne sekvence MnSOD, ki je ključna za uspešen transporta prekurzorske MnSOD v mitohondrijski matriks in posledično za uspešen transport MnSOD v mitohondrij, kjer le-ta opravlja svojo funkcijo. Za načrtovanje treh modelov obeh variant smo uporabili predpostavljeno strukturo iz literature in spletni orodji za določevanje sekundarne strukture peptidov PEPFOLD3 in Phyre2. S pomočjo programa PyMOL in spletnega orodja H++ smo pripravili vhodne datoteke za poganjanje simulacij molekulske dinamike s programskim paketom GROMOS++. Dobljeni rezultati kažejo, da sta najstabilnejša modela za obe varianti napovedana z orodjem Phyre2: dvakrat prekinjen α-heliks za alanin in neprekinjen α-heliks za valin, kot stabilna, pa sta se izkazala tudi modela, napovedana s PEPFOLD3. Rezultati za varianto z alaninom kažejo na α-heliks, katerega enkrat prekine zavoj. Rezultati za valin so deloma razdvojeni in kažejo, da je najbolj stabilen krajši α-heliks, kot ga je predvideval začetni model. Obe ugotovitvi sta tudi v skladu z literaturo, ki pravi, da imajo prekurzorske sekvence večinoma obliko amfifilnih α-heliksov. V svoji raziskavi smo ovrgli hipotezo, da sta strukturi, predpostavljeni v dosedanji literaturi, stabilni.
Ključne besede: manganova superoksid-dismutaza, polimorfizem rs4880, mutacija Ala16Val, simulacije molekulske dinamike
Objavljeno: 21.10.2019; Ogledov: 510; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
5.
Zavarovanje tveganja katastrofe
Nina Furlan, 2018, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v 21. stoletje zemlja podpira človeštvo, vendar prebivalstvo pa na splošno narašča, živi bolj zdravo in bogatejše kot kdajkoli prej. Obenem je prisotno nezaslišano zavedanje tveganja v okolju in tako se stopnjujejo skrbi za nadaljnje smrti in uničenje, ki jih lahko povzroči narava. Ta paradoks obstaja, ker so naravne nesreče in ves človeški napredek zakoreninjene v istih procesih globalnih sprememb. Vsi demografski in socialni trendi nalagajo breme dragocenim naravnim dobrinam kot sta voda in zemlja, zato je človeštvo ogroženo zaradi naravnih sil. Nevarnost je neizogiben del naših življenj in prav vsak dan se soočamo z določeno stopnjo tveganja. Zavarovalnice nam s pomočjo zavarovanj zagotavljajo ekonomsko zaščito ob škodnih dogodkih. Kadar pa govorimo o katastrofah, se morajo zavarovati tudi zavarovalnice, ki imajo običajno sklenjena zavarovanja pri pozavarovalnicah. Glavni cilj diplomskega projekta je bil opredeliti pojme, s pomočjo katerih je lažje razumeti zavarovanja tveganja katastrofe. Na podlagi teorije in vseh informacij smo opredelili katastrofo, zavarovanje in tveganje katastrofe, predstavili smo zaščite pred tveganjem katastrofe in ugotovili, da so se poleg tradicionalnih zaščit, razvile tudi druge. Predstavili smo zavarovanje tveganja katastrofe, kako deluje, opredelili smo tudi prednosti in slabosti takšne zaščite. Navedena je tudi posebnost, in sicer kako se lahko zaščitijo tudi najšibkejši ob katastrofah. V empiričnem delu diplomskega projekta so ugotovitve kakšno je poznavanje posameznikov o katastrofah in kako se lahko pred njimi zaščitijo. Ugotovitve ter hipoteze so sprejete ali ovržene na podlagi anketnega vprašalnika.
Ključne besede: zavarovalništvo, katastrofa, obvladovanje tveganj, tveganje katastrofe, katastrofni instrumenti, zavarovanje tveganja katastrofe
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 546; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

6.
Antikarcinogeni potenciali polifenolnih spojin iz smilja - računalniški pristop
Marina Malić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali spojino arzanol iz smilja v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov: aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, vinil karbamat epoksida, glicidamida, stiren oksida, propilen oksida, 2-cianoetilen oksida in beta-propiolaktona. S pomočjo računalniške kemije smo na nivoju kvantnomehanske teorije Hartee-Fock izračunali aktivacijske proste energije reakcij alkilacije naštetih karcinogenov z arzanolom pri treh različnih fleksibilnih baznih setih. Rezultate dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki upoštevata vpliv topila, smo primerjali z eksperimentalno dobljenimi aktivacijskimi prostimi energijami za reakcije posameznega karcinogena z najreaktivnejšo bazo DNA - gvaninom - in na podlagi primerjave sklepali, ali je arzanol učinkovit lovilec posameznega kemijskega karcinogena. Rezultati nakazujejo, da ima arzanol velik potencial kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov, saj je aktivacijska prosta energija za reakcije arzanola z osmimi od devetih karcinogenov nižja od eksperimentalno določene aktivacijske proste energije za reakcije posameznega karcinogena z gvaninom. Na podlagi tega sklepamo, da bi arzanol večino kemijskih karcinogenov uspel uloviti, še preden bi ti v telesu reagirali z gvaninom in poškodovali DNA. Menimo, da smo z našo raziskavo postavili začetne temelje za nadaljne raziskave arzanola kot naravnega lovilca kemijskih karcinogenov in prispevali k novim smernicam eksperimentalnih ter kliničnih raziskav v boju proti raku.
Ključne besede: smilj, arzanol, kemijski karcinogeni, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 509; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

7.
Slovensko špranja in sorodno
Metka Furlan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovensko špránja ‘razpoka’ in hrvaško šprȁnja ‘trska’ se izvaja iz psl. nomena actionis *čь-pőrni (f.) ‘cepljenje’ prefigiranega glagola *čь-pőr-ti, ki je bil sinonimen s psl. *pőr-ti ‘bosti, ločevati, cepiti, parati’, prim. r. porótь, pórešь ‘parati’, sln. práti, pọrjem/pórjem ‘parati, trgati’.
Ključne besede: etimologija, besedotvorje, semantika, ekspresivna predpona, slovenščina, jezikoslovje
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 385; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (619,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Porabskoslovensko óvca 'osa'. Praslovanska sinonima *(v)osva : *(v)osa v slovenščini
Metka Furlan, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V porabskoslovenskem óvca ‘osa’ se ohranja psl. leksem *(v)osva ‘osa’, ki je bil sinonimen in soroden s psl. *(v)osa > sln. Ósa.
Ključne besede: slovenska leksika, porabsko narečje, etimologija, balto-slovanske paralele
Objavljeno: 05.02.2018; Ogledov: 445; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (336,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otroke
Petra Furlan, Samo Fošnarič, 2014, strokovni članek

Opis: Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje različna področja izobraževanja, ki se med seboj smiselno in celostno povezujejo. Narava je eno izmed področij, ki predstavlja otrokovo prvo spoznavanje sveta in prvo vodeno spoznavanje narave. Naravoslovne vsebine so namreč zelo primerne za raziskovanje, saj so predmeti in pojavi konkretni in za otroke bolj privlačni. Pouk naravoslovja bi tako lahko deloval kot izhodišče za vse druge vsebine, vendar poučevanje naravoslovja povzroča številne težave, predvsem s tem, kako vsebine predstaviti otrokom. To pogosto predstavlja izziv in odgovornost za vzgojitelje, saj mora biti podajanje vsebine prilagojeno otrokovi starosti, uporabljati morajo pravilno izrazoslovje, hkrati pa se morajo izogibati pretiranemu poenostavljanju in posploševanju. Plovnost je naravni pojav, s katerim se sreča vsak otrok, a ga je težko razložiti. V prispevku ocenjujemo poznavanje in razumevanje plovnosti pri izrednih študentih študijskega programa Predšolska vzgoja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se izvaja na različnih lokacijah po Sloveniji. Gre za študente, ki že poučujejo v vrtcih, in zato predpostavljamo, da so z navedeno vsebino dobro seznanjeni, saj so se z njo že srečali pri fizikalnih vsebinah med študijem. Preverili smo, na kašen način razložijo plovnost otrokom in če se njihovo znanje o plovnosti razlikuje glede na kraj izvajanja študija. Ugotovili smo, da je znanje študentov o plovnosti izredno slabo in pomanjkljivo. Poleg tega imajo študentje o plovnosti precej napačnih predstav, ki jih prenašajo na otroke. Z raziskavo potrdimo, da niti delovna doba niti kraj izobraževanja bistveno ne vplivata na njihovo razlago o plovnosti (p > 0,05).
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, naravoslovje, plovnost
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 488; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (176,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
[6]-gingerol kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov - računalniški pristop
Veronika Furlan, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se posvetili preučevanju [6]-gingerola iz ingverja kot polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksida, β-propiolaktona, 2-cianoetilen oksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, glicidamida, propilen oksida, stiren oksida in vinil karbamat epoksida. Za oceno učinkovitosti [6]-gingerola smo raziskavo razširili še z obravnavo najmočnejšega lovilca kemijskih karcinogenov v našem telesu - glutationa. V magistrskem delu smo s pomočjo računalniških simulacij preučili mehanizme reakcij med kemijskimi karcinogeni in [6]-gingerolom oz. glutationom, pri čemer smo izračune aktivacijskih prostih energij izvedli z uporabo kvantnomehanske metode Hartree-Fock pri treh različnih baznih setih. Naša študija nakazuje, da [6]-gingerol predstavlja univerzalen in izredno učinkovit naravni lovilec kemijskih karcinogenov epoksidnega tipa. Aktivacijske proste energije, dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki so direktno primerljive z eksperimentalnimi podatki, so za reakcije vseh obravnavanih kemijskih karcinogenov s [6]-gingerolom nižje od eksperimentalno določenih aktivacijskih prostih energij za reakcije obravnavanih karcinogenov z najbolj reaktivno izmed organskih baz DNA- gvaninom. Izračuni aktivacijskih prostih energij ob upoštevanju solvatacijskih efektov nakazujejo, da nas glutation ne more učinkovito zaščititi pred vsemi obravnavanimi kemijskimi karcinogeni. Dobljene aktivacijske proste energije so bile namreč večinoma višje od eksperimentalno določenih aktivacijskih prostih energij za reakcije obravnavanih karcinogenov z gvaninom. V primerjavi z glutationom se je [6]-gingerol izkazal kot učinkovitejši lovilec osmih obravnavanih kemijskih karcinogenov, le pri reakciji alkilacije z aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksidom [6]-gingerol in glutation predstavljata enakovredno učinkovita lovilca. Dobljeni rezultati potrjujejo tudi hipotezo, da reakcije alkilacije med obravnavanimi kemijskimi karcinogeni in [6]-gingerolom oz. glutationom potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2. Dobljene aktivacijske proste energije ob upoštevanju solvatacijskih efektov potrjujejo, da za preprečitev iniciacije karcinogeneze, ki jo povzročajo obravnavane rakotvorne spojine iz vsakdanjega življenja, potrebujemo dodatno zaščito, ki jo lahko zagotovi [6]-gingerol. Verjamemo, da naša raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje računalniške, eksperimentalne in klinične študije antikarcinogenih učinkov [6]-gingerola ter za razvoj novih selektivnih prehranskih dopolnil.
Ključne besede: [6]-gingerol, glutation, kemijski karcinogeni, karcinogeneza, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanske simulacije
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 951; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici