| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji
Barbara Kunej, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo obravnava učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji. Nasilju v družini je lahko danes izpostavljen vsakdo, ne glede na svoj družbeni položaj; najpogosteje so napada deležne prav ranljive skupine (ženske, otroci, starejše osebe itd.). Da bi bile države pri omejevanju in zatiranju nasilja čim bolj uspešne, oblikujejo temu primerne strategije. Glavni organizaciji sta Evropska unija in Svet Evrope, ki evropske države usmerjata pri razvoju lastne nacionalne strategije omejevanja nasilja v družinah. Glavnega pomena pri omejevanju nasilja je medinstitucionalno sodelovanje, ta določa bistvene pristojnosti in naloge posameznih nadzornih institucij in drugih organizacij. Strategije so v prvi fazi usmerjene v obravnavo problematike nasilja v družini, usmerjanje in dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, obravnavno povzročiteljev, pomoč žrtvam nasilja. Ključnega pomena je sodelovanje vseh, ki se soočajo z nasiljem v družini. V Sloveniji je še vedno premalo raziskav glede nasilja v družini, čeprav je po sprejetju zakonske podlage Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprejetja Resolucije za nacionalno preprečevanje nasilja v družini 2009–2014 viden resen in discipliniran pristop. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog pa je potrebnega še veliko več dela s strani posameznikov, družbe, pristojnih nadzornih institucij ter same države. V empiričnem delu smo z analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega zaposlenim strokovnim delavcem centrov za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo ter soočajo z nasiljem v družini, skušali preučiti njihovo učinkovitost. Večina respondentov meni, da se cilji resolucije le delno uresničujejo, medsebojno sodelovanje različnih institucij se je po sprejetju Resolucije precej izboljšalo, načeloma pa se žrtve v primeru nasilja najpogosteje obrnejo na državni organ – policijo, ki v prvi vrsti posreduje, ko pride do nasilnega dejanja. Po mnenju strokovnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo, je glavni vzrok za nezadostno učinkovitost strategije omejevanja nasilja dolgotrajnost sodnih postopkov za obravnavanje primerov nasilja v družini, pa tudi samo nepoznavanje strategije, glavni razlog za nezadostno izvajanje akcijskega načrta pa je slabo poznavanje njegovih določil.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, strategije omejevanja, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih
Tjaša Blažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca. V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 215; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (609,87 KB)

3.
Vpliv dejavnikov na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa
Patricija Tome, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se strokovnjaki za preiskovanje papilarnih linij vsakodnevno srečujejo s prstnimi sledmi najdenimi na kraju kaznivega dejanja. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa zahteva, da strokovnjaki na podlagi ujemanja morfoloških značilnosti presodijo ali imata obravnavana prstna sled in prstni odtis enak izvor. Primerjava prstne sledi in prstnega odtisa je kompleksna naloga, na katero vplivajo tudi številni dejavniki. Prstne sledi najdene na kraju kaznivega dejanja so pogosto nerazločne, predstavljajo le del blazinice prsta ali pa se prekrivajo z drugimi prstnimi sledmi. Naloga preiskovalcev na kraju kaznivega dejanja je poiskati, izzvati ter zavarovati prstne sledi. Ti postopki pa so eni izmed ključnih dejavnikov, ki prstno sled lahko poškodujejo s čimer je proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa otežen. Izvor prstne sledi vedno potrdi usposobljen daktiloskop, potrebno pa je zagotoviti, da daktiloskop pri svojem delu ni subjektiven in izvor prstne sledi potrdi le na podlagi objektivnih spoznanj. Potrebna je natančna analiza prstne sledi ter natančna primerjava prstne sledi s prstnim odtisom. Naštete dejavnike se lahko omeji s pomočjo uporabe metode ACE-V ter sistema GYRO, ki strokovnjakom omogočata proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa narediti transparenten in sistematičen. V diplomski nalogi smo na začetku opisali razliko med prstno sledjo in prstnim odtisom, saj je razumevanje le tega ključno za slednje nadaljnjemu besedilu. Opredelili smo osnovne postopke primerjav prstne sledi in prstnega odtisa, ter spoznali, da se za potrditev izvora prstne sledi še danes uporablja potrditev skladnih morfoloških značilnosti na prstni sledi in prstnem odtisu. Dejavnike, ki vplivajo na proces primerjave smo poskušali omejiti z uporabo metode ACE-V ter sistema GYRO in poskušali razložiti, zakaj je njuna uporaba relevantnega pomena pri potrditvi izvora prstne sledi. Na koncu ponudimo smernice za nadaljnjo raziskovanje dejavnikov, ki neposredno vplivajo na proces primerjave prstne sledi in prstnega odtisa.
Ključne besede: diplomske naloge, prstna sled, prstni odtis, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, primerjava prstne sledi in prstnega odtisa
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Zavržene kazenske ovadbe zaradi pomanjkanja dokazov v letu 2018 na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici
Neža Škulj, 2020, diplomsko delo

Opis: Glede na število kaznivih dejanj je obtoženih relativno malo osumljencev. Zanimali so nas razlogi za zavrženje ovadb, zato smo se v naši diplomski nalogi osredotočili na zavržene kazenske ovadbe s strani tožilstva. Analizirali smo zavržene kazenske ovadbe zaradi pomanjkanja dokazov, saj je to večinski razlog za zavržbe. V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na delovanje in sodelovanje policije in tožilstva v Republiki Sloveniji. Opisali smo predkazenski postopek oziroma dogajanje preden kazenska ovadba pristane na sodišču. Ugotavljali smo, kakšen dokazni standard je potreben za nadaljevanje kazenskega postopka in kakšni so razlogi za njegovo zaustavitev. Analizirali smo letno poročilo o delu Policijske uprave Nova Gorica za leto 2018 in skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2018. Z njihovo pomočjo smo lažje razumeli in primerjali naše rezultate. S pomočjo pridobljenih spisov smo ugotavljali, kakšen delež zavrženih ovadb predstavljajo kazenske ovadbe zoper premoženje, gospodarstvo in ostale kategorije kvalificirane v Kazenskem zakoniku (KZ-1). Zanimali so nas natančni razlogi za zavračanje kazenskih ovadb in delež ovadb, ki so vsebovale zahtevo po dopolnitvi. Ugotovili smo, da je največ kazenskih ovadb zavrženih zoper premoženje. Ravno tako pa je pri tovrstnih ovadbah zahtevanih tudi največ dopolnitev.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenska ovadba, tožilstvo, zavrženje, policija
Objavljeno: 03.09.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (743,08 KB)

5.
Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč
Pika Mihelič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

6.
Delo policije v Sloveniji in na Portugalskem s poudarkom na primerjalni analizi statističnih podatkov o kriminaliteti obeh držav
Miha Zemljič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja statistiko kriminalitete na Portugalskem in v Sloveniji med letoma 2013 in 2017. V raziskovalni nalogi so opisane tudi razlike v strukturi in delu policije ter državnega tožilstva obeh držav. V uvodu je zapisano, zakaj v svetu potrebujemo primerjave in zbiranje statističnih podatkov ter kaj ti podatki predstavljajo za varnost držav. Uvod vsebuje tudi razlago, zakaj ti podatki ne predstavljajo realnega pogleda na obseg kriminalitete. V jedru magistrske naloge sta opisana delo in organizacijska struktura policije ter državnega tožilstva na Portugalskem. Predstavljene so pristojnosti in bistveno delo, ki ga opravlja policija, in na kakšen način državno tožilstvo sodeluje s policijo. Opisana je vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku in kaj so njegove glavne naloge. Glavni del jedra magistrske naloge predstavlja statistika o kriminaliteti med letoma 2013 in 2017, kjer so prikazane tabele z različnimi kaznivimi dejanji, v katerih je razviden upad ali porast kriminalitete med letoma 2013 in 2017. Bistveni del statistike pa je primerjana analiza, v kateri so primerjani statistični podatki kriminalitete in državnega tožilstva med Slovenijo ter Portugalsko. V zaključku so opredeljeni rezultati in ugotovitve v primerjanju statističnih podatkov ter razlik dela policije in državnega tožilstva med državama. Opredeljene so tudi hipoteze in zaključne misli o razlikah med državama.
Ključne besede: policija, policijsko delo, državno tožilstvo, kriminaliteta, statistični pregled, primerjalna analiza, Slovenija, Portugalska, magistrska dela
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 263; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Uporaba brezpilotnih letalnikov pri storitvi kaznivih dejanj
Nika Arko, 2020, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem cele vrste tehnologij postajajo brezpilotni letalniki vse bolj tehnično dovršeni, v delovanju vse bolj raznovrstni, zmogljivi in zanesljivi, uporabniku prijaznejši, cenovno dostopnejši in s tem vse bolj razširjeni pripomočki ljudem za opravljanje najrazličnejših dejavnosti. Nekatera človeška ravnanja lahko štejemo za kršitve veljavnih družbenih zapovedi in prepovedi, ki jih z ustavo določeni pristojni zakonodajni in drugi državni organi po posebnih kriterijih izberejo in kot takšne določijo v ustreznih pravnih predpisih. Predmet diplomskega dela je proučitev problema človekovih ravnanj, ki jih štejemo za kršitve veljavnih družbenih zapovedi in prepovedi v povezavi z uporabo brezpilotnih letalnikov v vlogi pripomočkov storitve kaznivih dejanj. V prvem delu raziskujemo razvoj in vrste brezpilotnih letalnikov vključno z rešitavmi obvladovanja virov ogrožanja, ki jih slednji povzročajo ob njihovi nepravilni ali nezakoniti uporabi. Proučujemo, kako je njihova uporaba normativno urejena v Sloveniji in Evropski uniji. V nadaljevanju proučujemo uporabne lastnosti brezpilotnih letalnikov za storitve kaznivih dejanj in nedovoljene posege v človekove pravice ter s pomočjo člankov analiziramo primere nezakonite ali nepravilne uporabe brezpilotnih letalnikov. V razpravi s sintezo analitičnih ugotovitev empiričnega dela naloge združimo ugotovitve za potrditev hipotez. Uporabnost brezpilotnih letalnikov glede na njihove lastnosti proučimo skozi določila normativnih podlag in ob tem identificiramo možnosti storitve kaznivih dejanj oziroma kršitve pravil ter hkrati proučimo normativno pravne varovalke, ki naj bi zlorabe preprečevale. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo prebiranja domače ter tuje literature, smo dopolnili z izvedbo intervjuja. V zaključnem delu naloge predlagamo nadaljne korake na področju obvladovanja tveganj, ki jih povzročajo brezpilotni letalniki za storitve kaznivih dejanj ali ogrožanje človekovih pravic.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni letalnik, zloraba, kršitev človekovih pravic, kaznivo dejanje
Objavljeno: 23.06.2020; Ogledov: 260; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (922,41 KB)

8.
Pomen obveščevalno vodene policijske dejavnosti za omejevanje kriminalitete
Stiven Bozhinoski, 2020, diplomsko delo

Opis: V času krčenja finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo policijske organizacije in vse večjega naraščanja števil kriminalnih dejanj se poraja vprašanje o možni vpeljavi novega policijskega modela, ki bi zamenjal stari militaristični model, ki se kaže kot neučinkovit zaradi česar mora policija narediti temeljite sistemske spremembe. Danes za najučinkovitejši model vodenja velja model obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Ta model skrbno razporeja razpoložljiva sredstva organizacije in se osredotoča na kazniva dejanja, ki so nevarna, ponavljajoča se in predstavljajo največji problem policije, torej tista kazniva dejanja, ki jih policija prioritetno obravnava. Številne države članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, so kot odgovor na moderni čas, ki za sabo vleče številne izzive, s katerimi se soočajo policijske organizacije, opredelile vpeljavo novega policijskega modela kot enega ključnih ciljev. V resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (2007) je bil prvič kot ključni cilj Slovenije v boju proti kriminalu določena vzpostavitev koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Da bi bil potencial modela obveščevalno vodene policijske dejavnosti popolnoma izkoriščen, je potrebno njegovo razumevanje s strani vseh zaposlenih v policiji. Nujno potrebno je upoštevanje vseh njegovih faz obveščevalnega ciklusa, kajti vsaka faza nadgrajuje prejšnjo, tako da so faze med seboj povezane. Nujna je izdelava kakovostnih končnih obveščevalnih izdelkov, ki bodo pravočasno posredovani vodstvenim kadrom, in bodo s podanimi priporočili pripomogli k čim učinkovitejšemu sprejemanju odločitev, ki bodo nedvomno vplivale na kakovostnejše in varnejše življenje državljanov. Ugotovili smo, da si slovenska policija prizadeva za vpeljavo obveščevalno vodene policijske dejavnosti, čeprav je poznavanje delovanja novega modela še dokaj slabo. Zato bo potrebno še veliko izpopolnjevanja zaposlenih na tem področju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski model, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, slovenska policija
Objavljeno: 22.06.2020; Ogledov: 357; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo
Špela Šoba, 2020, magistrsko delo

Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno: 16.06.2020; Ogledov: 467; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

10.
Kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete
Benjamin Jakupović, Danijela Frangež, Anton Dvoršek, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati kompetence, ki jih za dobro opravljanje dela potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Metode: Prispevek je teoretični in temelji na pregledu literature. Z metodo dedukcije smo identificirali posebne kompetence, ki jih za uspešno delo potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Ugotovitve: Gospodarska kriminaliteta je škodljiv in neizogiben pojav ter poseben problem sodobne družbe, saj povzroča večmilijonske škode državnim proračunom. Za uspešno odkrivanje in preiskovanje tovrstnih kriminalnih ravnanj je treba imeti visoko usposobljene in kompetentne preiskovalce in strokovnjake iz različnih institucionalnih okolij, ki morajo delovati v specializiranih preiskovalnih skupinah. Preiskovalci morajo posedovati različne kompetence, še posebej pa dobre komunikacijske sposobnosti in analitične veščine. Imeti morajo znanje o kriminalistiki, pravu, ekonomiji, bančništvu, računovodstvu in informatiki ter razumeti specifiko gospodarskega poslovanja pri gospodarskih družbah, finančnih institucijah, javnih zavodih in podjetjih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen vodilnim v institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarsko kriminaliteto, kot tudi drugim, ki jih ta problematika zanima.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovalci, kompetence, veščine, znanje
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (447,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici