| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja
Ana Šmidhofer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede: filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 701; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
Pojmovanje vzgoje v slovenski duhoslovni pedagogiki po prvi svetovni vojni
Ana Šmidhofer, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava analizira pojmovanje vzgoje v slovenski duhoslovni pedagogiki po prvi svetovni vojni in pokaže, kako so razumeli vzgojo vodilni predstavniki te pedagoške smeri: Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala. Uvodoma smo orisali temeljne značilnosti duhoslovne pedagogike v Nemčiji, od koder ta pedagoška smer izhaja. Nato smo predstavili bistvene poteze slovenske duhoslovne pedagogike. Jedro razprave analizira razumevanje vzgoje (in z njo povezanih pojavov) pri Ozvaldu, Čibeju in Gogali. V sklepu smo nakazali položaj te pedagoške orientacije v drugi polovici 20. stoletja ter njeno aktualnost s stališča sodobne pedagogike.
Ključne besede: duhoslovna pedagogika, zgodovina pedagogike, vzgoja, Slovenija, sodobna pedagogika
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 291; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (400,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici