| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv aditivov za samougasljivost na lastnosti poliuretanskih pen
Amanda Ferlež, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko poslabšanja fizikalnih lastnosti mehke poliuretanske pene ob dodatku aditivov za samougasljivost. Kvalitetna poliuretanska pena je v današnjem svetu zelo pomembna, saj se nahaja v vsakem stanovanju v obliki ležišč, sedežnih garnitur, ipd. Naše delo je obsegalo izdelavo eterske in esterske poliuretanske pene nizke gostote po laboratorijskem postopku. Obema tipoma pene smo dodajali različne aditive za samougasljivost v različnih količinah in spremljali njihov vpliv na fizikalne lastnosti končnega izdelka. Na eterski peni smo testirali devet, na esterski pa osem komercialno dostopnih aditivov za samougasljivost. Od vseh testiranih aditivov se je najbolje izkazal reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 2 (rADSP 2) in reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 3 (rADSP 3). Oba dajeta zelo obetavne rezultate tako pri eterskih penah, kot pri esterskih, kar ne moremo trditi za ostale testirane aditive. Da smo dobili samougasljivo peno smo v primeru eterskih pen potrebovali 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 5 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente, v primeru esterskih pen pa 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 6 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente. Zaradi dobrih rezultatov se bosta prenesla iz laboratorijskih testiranj v proizvodni del procesa izdelave mehke poliuretanske pene.
Ključne besede: mehka poliuretanska pena, aditivi za samougasljivost, fizikalne lastnosti, vpliv aditivov
Objavljeno v DKUM: 27.02.2019; Ogledov: 1072; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
Verižni učinek za požar in eksplozijo pri skladiščenju naftnih derivatov
Amanda Ferlež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko verižnega učinka v skladiščih naftnih derivatov. Izraz verižni učinek opisuje nezgode, pri katerih primarni dogodek povzroči enega ali več sekundarnih dogodkov, katerih posledice so enako hude ali hujše kot posledice primarnega dogodka. Zakonodaja predvideva, da podjetja, ki ravnajo z večjimi količinami nevarnih snovi, ocenijo možnost za nastanek verižnega učinka, vendar ne predpisuje postopkov in metod za izvedbo takšne ocene. Zato smo v diplomskem delu izdelali metodologijo za preliminarno oceno, ali je verižni učinek pri danih pogojih možen. Metodologija temelji na metodi preliminarne analize nevarnosti, ki uporablja vnaprej določene mejne vrednosti učinkov, pod katerimi tarčni objekti ne bi bili poškodovani oz. ne bi prišlo do verižnega učinka. Vključuje definiranje primarnega scenarija, analizo tega scenarija za napoved razdalj do mejnih vrednosti in primerjavo izračunanih razdalj z dejansko oddaljenostjo tarčnih objektov. Uporabo metodologije smo prikazali na primeru iztekanja goriva iz večjega rezervoarja naftnih derivatov. Rezultati kažejo, da je nastanek verižnega učinka možen pri večini izidov, ki jih napove računalniški program, to so požar luže ali curka goriva in eksplozija hlapov, saj izračunane razdalje do mejnih vrednosti večinoma presegajo oddaljenost bližnjih rezervoarjev. Če bi bila razdalja med večjimi rezervoarji nekoliko večja, npr. za 10 m, bi se število napovedanih izidov z verižnimi učinki znatno zmanjšalo.
Ključne besede: verižni učinek, analiza, skladišče, naftni derivati
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1267; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici