2.
Domišlijski svetovi orientalske in zahodne oziroma evropske književnosti ter njihova uporaba pri pouku slovenščine : magistrsko deloAmadeja Žökš, 2024, magistrsko delo
Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti orientalske in zahodne domišljijske svetove ter oceniti, ali jih je mogoče uporabljati tudi kot učno motivacijo v osnovnošolskih in srednješolskih programih, ter predstaviti nekaj načinov, kako to storiti. Značilnosti različnih domišljijskih svetov smo prikazali v kronološkem zaporedju, evropske oziroma zahodne tudi s pomočjo literarnih obdobij, pri analizi katerih smo si pomagali s srednješolskimi berili Branja (Ambrož idr.) in Svet književnosti (Kos idr.) Ugotovili smo, da ima vsaka svetovna književnost bogato kulturno zgodovino, iz katere črpa navdih za pisanje, in da različna časovna obdobja s svojimi družbenimi značilnostmi zelo opazno vplivajo na to, kakšne zgodbe in posledično kakšni domišljijski svetovi so ustvarjeni. Ugotovili smo tudi, da bi potencialna zamenjava fiktivnega sveta enega literarnega dela z umišljenim svetom drugega pomembno spremenila ne samo vzdušje v zgodbi, ampak tudi njen potek in končno sporočilo. V empiričnem delu magistrske naloge smo na praktičnih primerih literarnih del prikazali značilnosti domišljijskih svetov v različnih književnostih in književnih obdobjih in ugotovili, da postajata orientalska in evropska oziroma zahodna književnost, posledično pa tudi njuni fiktivni svetovi, zaradi vpliva globalizacije vse bolj podobni druga drugi. Ustvarjanje naših lastnih primerov prikaznih učnih motivacij, pa tudi anketa, ki smo jo izvedli med učitelji in profesorji slovenščine (opozoriti moramo na dejstvo, da gre za majhen vzorec, saj so metodološko popolne odgovore podali le štirje učitelji in profesorji, na majhen vzorec primerov motivacij smo opozorili tudi v predvidenih omejitvah raziskave) sta pokazali, da obstaja veliko načinov, kako pri pouku književnosti uporabiti prikazno motivacijo z ustvarjanjem domišljijskih svetov, vendar pa to velja le v primeru nekaterih književnih del, in sicer tistih, v katerih dogajalni igra pomembno vlogo v zgodbi in pa v primeru zgodb, ki obstajajo v več prostorskih in časovnih različicah – pri slednjih gre običajno za ljudske pripovedke ali avtorske zgodbe s kasnejšimi priredbami.
Ključne besede: domišljijski svetovi, predstavna učna motivacija, ustvarjanje domišljijskih svetov, pouk književnosti
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 55
Celotno besedilo (891,38 KB)
