SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LOGISTIKA OBVEŠČEVALNIH DEJAVNOSTI NA EKONOMSKO POSLOVNEM PODROČJU
Alojzij Krapež, 2015, doktorska disertacija

Opis: Logistika obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju je vsekakor tema, ki bi je v našem okolju v preteklosti redko srečali. Ekonomsko poslovno področje in logistika sta soodvisni in v uspešen poslovni model povezani dejavnosti, vendar kako v to soodvisnost spada obveščevalna dejavnost. Vsekakor je ta navidezna dilema povezana z zgodovinskim razvojem obveščevalne dejavnosti in njene vloge v družbi. Prav zaradi tega je potrebno nekoliko osvetliti ta zgodovinski razvoj, ki je pripeljal do tega, da tudi obveščevalna dejavnost postaja nujno potrebna sestavina uspešnih poslovnih modelov. V preteklosti so bile obveščevalno varnostne službe bojevniki na nevidnem bojnem polju med posameznimi državami, vojaško političnimi bloki in dr. Ukvarjale so se predvsem z zbiranjem podatkov o drugih državah, t.i. vohunjenjem. Neredki so tudi primeri organiziranja zarot, atentatov in drugih dejavnosti, od koder izvira pogosto slabšalni prizvok, ki ga imajo te službe. Pomemben se nam zdi tudi vidik okolja, v katerem delujejo obveščevalno varnostne službe, saj s povezovanjem teh služb na nadnacionalnih nivojih prihaja tudi do širjenja in spremembe okolja, ki je bilo v preteklosti dokaj stabilno. Poleg sprememb okolja, nenehne spremembe v družbi in mednarodnem okolju, ki sta jih povzročila predvsem razpad blokovske delitve sveta in globalizacija, postavljajo pred obveščevalno varnostne službe vedno nove izzive. Po koncu hladne vojne in razpadu bipolarnih delitev sveta je bilo pričakovati, da bodo razmere in odnosi v državah – družbah in med njimi manj konfliktni, predvsem pa bolj prijazni, humani in varni. Bistveno spremenjen svet je spodbudil razvoj globalnih razsežnosti, hkrati s tem pa postal veliko bolj nestabilen in nepredvidljiv. V sodobnem okolju, ki je začelo nastajati po padcu blokovsko razdeljene Evrope in temelji na nadnacionalnih povezavah, se skladno s tem menja tudi vloga obveščevalno varnostnih služb, tako v nacionalnem kot tudi nadnacionalnem okolju. Oblikuje se sistem kolektivne varnosti, ki poleg vojaškega aspekta vsebuje tudi obveščevalno varnostnega. Temelji na prizadevanjih mednarodne skupnosti v zoperstavljanju nadnacionalnim grožnjam, med katere gotovo sodita terorizem in mednarodni organizirani kriminal. To potrjuje tudi obdobje po 11.9.2001, ko je zaradi znanih dogodkov prišlo do korenitih 8 sprememb v varnostni arhitekturi, znotraj katere zelo pomemben delež dobivajo tudi obveščevalno varnostne službe. Pravočasne in dobre informacije v današnjem svetu pomenijo prednost, pa naj se to nanaša na politično, gospodarsko ali vojaško področje. V tem segmentu ima svojo pomembno vlogo obveščevalno varnostna dejavnost. V preteklosti je bila obveščevalna dejavnost organizirana na nacionalnem nivoju in v izključni lasti države. V sodobnem svetu te omejitve počasi izginjajo (Podbregar, 2008). Ta kratek pogled nazaj ni pomemben samo zaradi dejstva, da je prišlo do sprememb v varnostni arhitekturi, temveč tudi nakazuje nekaj drugih pomembnih dejstev. Prvo je vsekakor širitev potrebe po obveščevalni dejavnosti na ekonomsko poslovno področje. Kot pravi Podbregar (2008) se posamezniki in organizacije, tako profitne kot neprofitne, v dinamičnem okolju v katerem živimo in ga kreiramo, srečujejo z vse večjo potrebo, ki bi jo na kratko lahko opisali s stavkom:«Potrebujem pravočasne, točne in uporabne podatke za odločanje«. Ta preprost stavek pred nas postavlja velike ovire, zahteva izjemno organiziranost in delovanje različnih teamov, skupin ter odlično infrastrukturo, večkrat vezano na najsodobnejše informacijske tehnologije. V sodobni informacijski družbi so nam mnogi podatki na voljo z relativno hitro dostopnostjo. Še vedno pa so nam za ključne odločitve potrebni podatki, ki morda v tistem trenutku niso razpoložljivi, so premalo natančni ali pa jih imajo v posesti ključni posamezniki, ki jih enostavno želijo zadržati zase in jih sami uporabiti za svoje lastne odločitve. Jelen (v Podbregar, 2008) glede tega izpostavlja ključno vlogo informacij v povezavi s silovitim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij, znanja kot intelektualnega kapitala in tveganja kot temeljne značilnosti dobe turbulentnih sprememb. Ne smemo pa prezreti še splošnega okvira, ki ga predstavlja - vsaj z gledišča razvitega sveta - pozni kapitalizem kot skupni imenovalec za različne izvedenke (turbokapitalizem, neokonservativizem, neoliberalizem in podobno), ki pogosto nosijo takšen ali drugačen ideološki pečat. A pomembneje kot to je, da prispevajo k zaostrovanju pogojev poslovanja in globalne konkurence. Podjetnik rabi na poti do uspeha tudi čedalje več znanja in informacij. Sodobne tehnologije ponujajo neobvladljive količine informacij, a hkrati postaja polje »občutljivih« informacij, ki so zaščitene pred nepooblaščenimi očmi, čedalje obsežnejše. Varujejo jih ne le sofisticirana tehnika in varnostni sistemi, temveč tudi zakon. A načeloma je dosegljiva vsaka, še tako varovana informacija. Vprašanje je le, koliko denarja in časa smo 9 pripravljeni investirati v rušenje ovir. Gre preprosto za vprašanje ekonomije in morale oziroma poslovne etike. Etika ponuja zabrisane meje, ostra ločnica pa je postavljena tam, kjer nemoralno početje prestopi prag zakona in preide na področje kriminalnega početja, točneje na področje poslovnega ali gospodarskega kriminala. Drugo pomembno dejstvo je, da je prišlo do t.i. privatizacije obveščevalne dejavnosti, ki je bila v preteklosti v ekskluzivni državni pristojnosti. Vse več je subjektov v poslovnem svetu, ki v svojo osnovno dejavnost vključujejo obveščevalno dejavnost z namenom pridobivanja konkurenčne prednosti na trgu. Obstaja cela paleta subjektov, ki na trgu nudijo storitve, ki so plod obveščevalne dejavnosti. Prav tako deluje tudi veliko subjektov, ki na trgu ponujajo storitve zaščite pred t.i. ekonomskim vohunstvom, pa naj gre za zgolj za zaščito vitalnih podatkov ali informacij, ali bolj kompleksne sisteme t.i. integralne varnosti. Poleg teh oblik, kjer poslovni subjekt na trgu lahko kupi te storitve, obstaja niz primerov, ko predvsem velike korporacije, znotraj svojih poslovnih sistemov, uvajajo obveščevalno dejavnost kot sestavino poslovnih procesov. S tem smo prišli do tretjega pomembnega dejstva in to je konkurenčna obveščevalna dejavnost. Kahner (1997) pravi, da je konkurenčna obveščevalna dejavnost sistematični program za zbiranje in analiziranje informacij o aktivnosti vaših tekmecev in splošnih poslovnih gibanjih, ki pomagajo k doseganju ciljev vaše družbe. Kot pravi Jelen (v Podbregar, 2008) ugledni Brintov inštitut postavlja ostro ločnico med konkurenčno obveščevalno dejavnostjo (Competitive Intelligence - CI) in poslovnim vohunstvom (Business Espionage). Konkurenčna obveščevalna dejavnost namreč uporablja javne vire za odkrivanje in razvijanje informacije o konkurenci, konkurentih in tržnem okolju. Za razliko od poslovnega vohunstva, ki razvija informacije z nelegalnimi sredstvi, kot je vdiranje (hacking), uporablja konkurenčna obveščevalna dejavnost javne informacije – vse informacije, ki so lahko legalno in etično identificirane in dostopne. Vprašanje ni zanimivo le konceptualno, temveč zarisuje povezavo - trikotnik med obveščevalnimi službami, precizneje, njenimi ekonomskimi sestavinami, poslovnim vohunstvom in poslovnimi družbami s svojimi programi konkurenčne obveščevalne dejavnosti . V tem trikotniku so podjetja tako subjekt te dejavnosti kot potencialni objekt, se pravi, bolj ali manj ranljiva tarča (etičnega in legalnega) zbiranja informacij ali vohunskih napadov, bodisi s strani obveščevalnih 10 služb bodisi s strani konkurenčnih podjetij. CI je že postala donosna dejavnost v razvitih gospodarstvih, kjer je veliko ponudnikov storitev. Razumevanje tako zgodovinskih vidikov obveščevalne dejavnosti, kakor tudi njene formalne in vsebinske transformacije, zahteva poznavanje temeljnih sestavin obveščevalne dejavnosti. Do teh pridemo s preučevanjem obstoječe literature. Glede tega Marrin (2014) poudarja, da so študije obveščevalne dejavnosti teoretično/akademsko dopolnilo k praksi nacionalne obveščevalno varnostne dejavnosti; so prispevek visoke izobrazbe za razlago preteklosti, razumevanje sedanjosti in napoved prihodnosti. So akademsko znanje, ki je pogosto vgrajeno v okvir širših študij vlade in zunanje politike in so koristne tudi za obveščevalne strokovnjake. Več kot je literature in se visokošolski programi, oddelki in celo visoke šole/univerze posvečajo študiju in poučevanju obveščevalne dejavnosti, se le-ta vedno bolj uveljavlja kot akademska disciplina. Vendar obstajajo vrzeli v literaturi, ki so posledica tega, da ni zagotovljena akumulacija znanja in njegovo združevanje v daljšem časovnem obdobju. Za izboljšanje študij obveščevalne dejavnosti kot akademske discipline bo potrebna okrepitev najboljših praks z identifikacijo, pridobivanjem, shranjevanjem, ustvarjanjem in razširjanjem novega znanja. Izvajanje teh praks bo okrepila skladnost študij obveščevalne dejavnosti kot akademske discipline in hkrati povečala svoj vpliv na širše/splošno znanje, javno razumevanje in vladne prakse. Poleg znanj s področja obveščevalne dejavnosti potrebujemo tudi znanja s področja logistike. Logistika je zelo široka znanost, ki povezuje organizacijska, ekonomska, finančna, informacijska znanja, znanja o varstvu okolja in mnoge druge v enoten sistem. Opredeljuje se kot znanost in kot dejavnost, s katero smo obvladali fizični tok blaga, energije, informacij in človeških virov, in tako postane eden glavnih delov poslovne in tržne strategije. Prisotna je v vseh fazah poslovnega procesa v podjetju in je povezana z vsemi temeljnimi poslovnimi funkcijami. V znanstveni sferi obstaja jasno izražena potreba po definiranju generičnega modela logistike obveščevalnih dejavnosti, ki bo dobra platforma za organiziranje in upravljanje konkretnih aplikativnih modelov znotraj javnega in zasebnega ekonomsko poslovnega sektorja. Odločitev za organiziranje in financiranje takih modelov znotraj javnih in zasebnih gospodarskih družb, je predvsem odgovornost vodstvenih struktur, ki brez take podpore pri poslovnih odločitvah, 11 izgubljajo pomemben del konkurenčnosti ekonomsko poslovnega okolja in s tem pomemben potencialni tržni delež, ki predstavlja materialno osnovo za splošno blaginjo celotne družbe. Poleg teoretičnih znanj, sta nam potreben nabor informacij ponudili tudi dve raziskavi, ki smo jih izvedli z namenom definiranja modela logistike obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju. Z združitvijo znanj smo pristopili k preučevanju logistike obveščevalne dejavnosti na ekonomsko-poslovnem področju, ki je kompleksno in za solitarno znanstveno raziskavo preobsežno. Zaradi tega smo področje omejili na prodajo državnih deležev v slovenskih podjetjih, ki predstavlja enega od ključnih procesov, ki poteka in je praktično podlaga za kvaliteten razvoj slovenske družbe v prihodnosti. Definicijo ključnih dejavnikov logistike obveščevalne dejavnosti v procesu prodaje državnih deležev v slovenskih podjetij smo zato postavili v naše znanstveno-raziskovalno ospredje. Naše raziskovanje je rezultiralo z oblikovanjem procesnega modela logistike obveščevalne dejavnosti na ekonomsko-poslovnem področju kot prvega takega modela v Sloveniji. S tem se je odprl tudi prostor za vse nadaljnje raziskave na tem področju. Količina in kakovost znanj s tega področja je lahko učinkovito orodje managementa podjetij za doseganje konkurenčne prednosti na trgu. Model logistike obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju, je teoretično in empirično kompleksen model, ki omogoča, da je kvaliteta odločitev na osnovi informacij pridobljenih preko mreže obveščevalnih dejavnosti bistveno višja, kot kvaliteta tiste odločitve, ki je sprejeta na osnovi tradicionalnih »instiktivnih« procesov.
Ključne besede: Obveščevalna dejavnost, logistika, gospodarstvo, konkurenčna prednost
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 600; Prenosov: 74
.pdf Polno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici