| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Sinteza novih sol-gel materialov za vezavo kovin redkih zemelj
Sara Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: Čeprav so kovine redkih zemelj zaradi svojih edinstvenih lastnosti bistvene surovine za široko paleto aplikacij oziroma industrijskih panog pa zaradi toksičnosti, biološke nerazgradljivosti in bioakumilacije negativno vplivajo na kakovost površinske in podtalne vode. Adsorpcija z uporabo različnih naravno in sintetično proizvedenih materialov spada trenutno med najučinkovitejše, selektivne ter ekonomsko in energetsko ustrezne metode za namen odstranjevanja ionov kovin iz voda. V magistrskem delu smo s sol-gel metodo pripravili funkcionalizirane SiO2 adsorpcijske materiale za vezavo in odstranjevanje Tb3+ ionov iz modelnih voda. V prvem koraku smo z bazično katalizirano reakcijo hidrolize in kondenzacije alkoksidnih prekurzorjev TEOS in APTMS pripravili funkcionalizirane (-NH2) SiO2 nanodelce. V nadaljevanju smo na enak način, vendar s kislinsko katalizirano reakcijo hidrolize in kondenzacije alkoksidnega prekurzorja TEOS v kombinaciji z alkoksidnim prekurzorjem DPTS pripravili tanke funkcionalne (-PO(OR)2) nanose nastalega sola na predhodno aktivirane steklene substrate. Na sol-gel adsorpcijski material smo vezali terbijeve ione (Tb3+), pri čemer smo ovrednotili pogoje adsorpcije (kontaktni čas, maksimalna adsorpcijska kapaciteta, masa adsorbenta, temperatura adsorpcije), adsorpcijo opisali s klasičnimi adsorpcijskimi izotermami ter ovrednotili kinetiko in termodinamiko adsorpcije. Sol-gel materiale in proces vezave Tb3+ ionov smo v vsaki stopnji karakterizirali z uporabo sodobnih karakterizacijskih tehnik (TEM, FTIR, BET, UV-VIS, TGA, fluorometrija, …). Rezultati so pokazali učinkovito vezavo (> 94 %) Tb3+ ionov na amino funkcionalizirane SiO2 nanodelce, medtem ko je bila vezava na fosfatno funkcionalizirane SiO2 nanose slabša (~16 %).
Ključne besede: sol-gel nanodelci, tetraetoksisilan, adsorpcija, kovine redkih zemelj, terbij
Objavljeno: 08.03.2018; Ogledov: 971; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

3.
Vplivi in tveganja nanotehnologij in nanomaterialov na okolje in zdravje ljudi
Aljoša Košak, Marijana Lakić, Aleksandra Lobnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Razvoj nanomaterialov in njihova uporaba v tekstilstvu sta velika priložnost za izdelavo novih izdelkov z različnimi funkcionalnimi in tehnološkimi lastnostmi, vendar razvoj poleg priložnosti pomeni tveganja za okolje in zdravje ljudi v obliki nanoonesnaževanja ter toksičnih vplivov na žive organizme. V prispevku so obravnavani okoljski vplivi in zdravstvena tveganja nanomaterialov, ki se najpogosteje uporabljajo v tekstilstvu, kot npr. nanodelci srebra ($Ag$), silicijevega dioksida ($SiO_2$), titanovega dioksida ($TiO_2$), cinkovega oksida ($ZnO$), aluminijevega oksida ($Al_2O_3$), aktivnega oglja, nanoglina in ogljikove nanocevke (CNT).
Ključne besede: nanotehnologija, nanomateriali, življenjski cikel izdelka, nanodelci srebra, nanodelci silicijevega dioksida, nanodelci titanovega dioksida, nanodelci cinkovega oksida, nanodelci aluminijevega oksida, nanoglina, ogljikove nanocevke, toksičnost
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 776; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (513,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Synthesis of micro-composite beads with magnetic nano-particles embedded in porous CaCO[sub]3 matrix
Alenka Vesel, Aljoša Košak, David Haložan, Kristina Eleršič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: A method for synthesis of soft magnetic microbeads is presented. The microbeads are made from magnetic nanoparticles dispersed in CaCO3 (calcium carbonate) matrix. The composite beads are almost perfectly spherical with a diameter of few micrometers. The majority of the composite beads consists of a porous CaCO3 matrix. Magnetic nanoparticles with a size of about 10-15 nm are made of Fe2O3. They are captured inside the pores of CaCO3 matrix during its formation. CaCO3 matrix is formed by crystallization from saturated solution of sodium carbonate and calcium chloride. The composite beads are coated with a layer of functionalized polymer. The magnetic microbeads were characterized by SEM and XPS. Different functional groups were detected by XPS measurements including SO3–,NH3+,NH2,CO32– and OH groups. The results indicate that the iron oxide particles are absent on the surface and that the polymer coating serves as a good biocompatible film.
Ključne besede: composite, surface characterization, XPS, functionalization, Fe nanoparticles, microbeads
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 702; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (429,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Toksičnost nanodelcev na bazi cinkovega oksida pri izpostavitvi človeških epitelnih in makrofagnih celic
Tea Drevenšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo testirali 27 vrst nanodelcev cinkovega oksida (ZnO) glede toksičnosti in vitro. V ta namen smo izmerili vpliv nanodelcev različnih velikosti in oblik na proliferacijo normalnih črevesnih epitelnih celic linije H4 in makrofagne linije TLT. Z eksperimentom smo želeli dokazati, da je toksičnost nanodelcev ZnO na celice odvisna od velikosti, oblike in njihove koncentracije. Preživetje celic po izpostavitvi nanodelcem smo ugotavljali s testom kristal vijolično in reagentom MTT. S programom GraphPad Prism smo določili inhibitorno koncentracijo nanodelcev ZnO, pri kateri dosežemo 50-odstotni inhibitorni učinek glede na kontrolo (IC50). Ugotovljene IC50 vrednosti so bile v razponu do 1,295 mg/l do141,2 mg/l za celice H4 in od 1,467 mg/l do 190,9 mg/l za celice TLT. Ugotovili smo, da so za isto vrsto nanodelcev imele celice TLT v 12-ih primerih nižje vrednosti (višja toksičnost) IC50 kot celice H4, v 15-ih primerih pa višje vrednosti. S programom SPSS korelacije med obliko in toksičnostjo nanodelcev nismo zaznali. Ugotovili smo, da obstaja korelacija med velikostjo in toksičnostjo; večji kot so delci manjša je vrednost IC50.
Ključne besede: nanodelci ZnO, nanodelci, toksičnost, H4, TLT, IC50
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 1424; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
Priprava in karakterizacija novih adsorpcijskih materialov za odstranjevanje olj iz voda
Mateja Potočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Nanomateriali in med njimi nanodelci, so med najbolj obetajočimi adsorpcijskimi materiali za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino in jih lahko obdamo z molekulami, ki kažejo visoko afiniteto do adsorpcije olj. Kadar pa ti nanodelci izkazujejo še ustrezne magnetne lastnosti, jih lahko ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja enostavno in hitro ločimo iz raztopine, kar je dodatna prednost teh materialov. Z metodo soobarjanja smo sintetizirali magnetne nanodelce kobalt ferita (CoFe2O4), jih elektrostatsko stabilizirali in funkcionalizirali z različnimi silani (difenildimetoksisilan (DPDMS), trimetoksi(3,3,3-trifluoropropil)silan (F-TriMOS), 1H,1H,2H,2H-perfluorodeciltrietoksisilan (FDTES), propiltrimetoksisilan (P-TriMOS), metiltrimetoksisilan (M3MS), etiltrimetoksisilan (ETMS), etiltrietoksisilan (ETES), dimetildiklorosilan (DMDCLS), metiltriklorosilan (MTCLS), trimetoksi(1H,1H,2H,2H-nonafluoroheksil)silan (NFHTMS)) v različnih množinskih razmerjih (P=[TEOS]/[silan]=2, 1, 0,5 in 0,25). Pripravljene nanomateriale smo okarakterizirali z metodami rentgenske praškovne difrakcije (XRD), presevne elektronske mikroskopije (TEM), infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FT-IR), prav tako smo določali specifično površino nanodelcev z metodo BET, specifično magnetizacijo (VSM), stični kot z vodo in kapaciteto adsorpcije olja na nanodelce. Z rentgensko praškovno difrakcijo smo dokazali spinelno kristalno strukturo nanodelcev CoFe2O4, katerih velikost smo določili na tri načine, in sicer s presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) (11,5 ± 1,9 nm), z metodo BET (14 nm), in iz XRD difraktograma (11,4 nm). Rezultati meritev FT-IR nakazujejo, da smo vse vzorce uspešno funkcionalizirali z izbranimi silani, saj se na IR spektrih pojavljajo značilni absorpcijski vrhovi za karakteristične vezi, ki nastanejo pri funkcionalizaciji CoFe2O4 nanodelcev z izbranimi silani. Specifična magnetizacija nasičenja (Ms) vzorca CoFe2O4 pa je bila 52,0 emu/g. Z meritvami VSM smo ugotovili, da pri večini vzorcev specifična magnetizacija upade zaradi nemagnetne prevleke okoli magnetnega jedra nanodelca. Pripravljeni materiali so kljub temu dobro magnetno odzivni in primerni za magnetno ločevanje, kar smo potrdili tudi pri poskusih določevanja kapacitete adsorpcije olja na pripravljene nanodelce. Pri meritvah specifične površine vzorcev se je izkazalo, da ima večina vzorcev pri večji množini dodanega silana manjšo specifično površino, pri adsorpciji olj pa so se bolje izkazali vzorci z večjo specifično površino. Površine funkcionaliziranih nanodelcev kažejo večjo stopnjo hidrofobnosti kot nefunkcionalizirani nanodelci. Kapaciteta adsorpcije olja je znašala največ 3,5 g motornega olja/ g nanodelcev, in sicer pri vzorcu P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri množinskem razmerju P= 1. Tudi ostali vzorci, z izjemo vzorcev z močno fluorirano silikatno prevleko (NFHTMS@SiO2@CoFe2O4 in FDTES@SiO2@CoFe2O4), so izkazovali relativno dobro adsorpcijo olja (med 2,6 in 3,5 g olja/g nanodelcev). Na dveh vzorcih, ki sta se izkazala kot najboljša (P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1 in M3MS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1), smo preizkusili možnost regeneracije in ponovne uporabe ter ugotovili, da je regeneracija precej uspešna, saj kapaciteta adsorpcije po ponovni uporabi bistveno ne upade (<3%) in da z magnetnim ločevanjem dokaj uspešno ločimo nanodelce iz onesnažene vode (~90%). Sklepamo torej, da sta testirana vzorca nanodelcev primerna za ponovno uporabo. Večina pripravljenih adsorpcijskih materialov torej izkazuje dober potencial za uporabo pri čiščenju realnih oljnih razlitij.
Ključne besede: nanomateriali, magnetni nanodelci, odstranjevanje olj, hidrofobnost, adsorpcija, oljna razlitja, kobalt ferit
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 1588; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (11,06 MB)

7.
Nanomateriali za uporabo v funkcionalnih tekstilijah
Marijana Lakić, Aljoša Košak, Andreja Gutmaher, Aleksandra Lobnik, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Napredni funkcionalni nanomateriali so z razvojem nanotehnologije postali bistven sestavni del industrijskih materialov in s tem osnova gospodarskih dejavnosti, kjer sta zahtevani inovativnost in visoka dodana vrednost proizvodov. Razvoj visokofunkcionalnih nanomaterialov je moč an vir potencialnih inovacij in napredka, posebno v tekstilni industriji, ki le tako lahko ohrani primat v Zahodni Evropi in svetu. Tako je razvoj funkcionalnih tekstilij z vgrajenimi naprednimi visokofunkcionalnimi nanomateriali pomembna tržna niša z veliko vgrajenega znanja in uporabo sodobnih tehnologij. Vgradnja visokofunkcionalnih nanomaterialov v tekstilne izdelke in oblačila daje tekstilijam nove želene specifične funkcionalne lastnosti, ki lahko poveč ajo udobnost in kakovost življenja, varnost in omogočijo lažji nadzor zdravja. Čeprav napredni visokofunkcionalni nanomateriali dajejo tekstilnim izdelkom nove funkcije, se morajo pri tem ohraniti vse bistvene lastnosti tekstilije, kot so nosljivost, upogibljivost, mehkost, elastič nost, lahkost, pralnost itd. Danes se v tekstilni industriji uporabljajo predvsem visokofunkcionalni anorganski in polimerni nanodelci, nanonanostrukturni materiali, nanokompoziti in nanovlakna za doseganje funkcionalnih lastnosti, kot so antistatične, protimikrobne, samočistilne in ojačitvene. V tem prispevku bomo podrobneje predstavili nanomateriale, ki se najpogosteje uporabljajo za razvoj funkcionalnih tekstilij s poudarkom na hidrofobnih, superhidrofobnih in hidrofilnih lastnostih tekstilij z izboljšanimi možnostmi obarvanja ter s povečano odpornostjo na bledenje barv, UV zaščitnih in ognjevarnih tekstilij.
Ključne besede: nanomateriali, hidrofobne tekstilije, hidrofilne tekstilije, UV zaščitne tekstilije, ognjevarne tekstilije, superhidrofobnost
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1107; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (319,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Uvod v nanomateriale za uporabo v tekstilijah
Aleksandra Lobnik, Marijana Lakić, Aljoša Košak, Matejka Turel, Špela Korent Urek, Andreja Gutmaher, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Ko se velikost materialov zmanjša v eni ali več dimenzijah, se njihove fizikalne in kemijske lastnosti bistveno spreminjajo zaradi naraščanja razmerja med površino in volumnom. V tekstilni industriji se uporabljajo tako nanodelci kot nanostrukturni materiali, nanokompoziti in nanovlakna. Uporabljajo se predvsem kot funkcionalne tekstilije, ki imajo specifične lastnosti. V prispevku so obravnavani nanomateriali, ki imajo antistatično, antimikrobno, samočistilno in ojačitveno funkcijo. V nadaljnjih prispevkih bodo predstavljeni nanomateriali za razvoj hidrofobnih, UV-zaščitnih in ognjevarnih tekstilij. Posebno področje so pametne tekstilije z integriranimi nanosenzorji ali tekstilije z nadzorovanim sproščanjem aktivnih komponent, zdravil ali dišav. Zadnji prispevek bo v posebnem poglavju obravnaval učinke in tveganja nanotehnologij/nanomaterialov za okolje in zdravje.
Ključne besede: nanoznanost, nanotehnologija, nanomateriali, antistatične tekstilije, ojačene tekstilije, protibakterijske tekstilije, samočistilne tekstilije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1221; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (191,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici