| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanja
Alja Kosem, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 179; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

2.
Primerjava slovenskega in finskega osnovnošolskega sistema
Alja Kosem, 2019, magistrsko delo

Opis: Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Po mednarodnih raziskavah in merilih (TIMSS in PISA) finski otroci dosegajo najboljše rezultate, a finskega uspeha žal ni mogoče prenesti v naše okolje in pričakovati, da bo deloval, saj predstavlja rezultat dolgoletnega razvoja. Na podlagi primerjave slovenskega in finskega šolskega sistema smo v magistrskem delu izpostavili pozitivne strani obeh ter tiste elemente finskega šolskega sistema, o katerih bi bilo smotrno razmisliti in jih v prihodnosti morda vpeljati v slovenski šolski sistem ter ga na ta način dograditi. V prvem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj šolskega sistema v Sloveniji po posameznih obdobjih, temelječ na letnicah in mejnikih, ki so zaznamovali osnovno šolstvo v preteklosti in danes. Sledi pregled razvoja šolstva na Finskem, katerega namen je zagotoviti ozadje, da bi pojasnili, kako lahko Finska predstavlja model izobraževanja drugim državam. V nadaljevanju smo se osredotočili na posamezna področja osnovnošolskega sistema v Sloveniji in na Finskem, kjer smo podrobno opisali njune značilnosti ter posledično spoznali, v čem sta si izobraževalna sistema podobna in kje obstajajo ključne razlike med njima.
Ključne besede: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, primerjava, osnovna šola, razvoj šolstva
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 430; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici