| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 175
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Delovanje organiziranega trga z električno energijo : diplomsko delo
Alja Verbič Krajnc, 2004, diplomsko delo

Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1430; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (776,26 KB)

3.
4.
5.
Pojav anglicizmov na različnih tematskih področjih časopisnih člankov
Damir Budimir, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj te diplomske naloge je bila obravnava pojava anglicizmov v nemškem jeziku. Najprej so bile predstavljene definicije anglicizmov kot tudi njihov razvoj v nemškem jeziku. Temu je sledila obravnava vrst integracije tujk. Predstavljeno je bilo tudi društvo za nemški jezik VDS, kot društvo za ohranitev jezika ter njihove dejavnosti. Pred analizo so bili prikazani primeri in razlogi za uporabo anglicizmov, kar je vodilo pri analizi tekstov posebej do vprašanja stilistične funkcije. Podal sem si vprašanje, zakaj, s katerim namenom in za katero ciljno skupino se uporabljajo različni anglicizmi. Časopisni teksti izhajajo iz 5 petih področij ( moda, avtomobilizem, računalništvo, telekomunikacije, gospodarstvo ), kjer je bilo pričakovano večje število anglicizmov. Pri kvalitativni analizi je bilo ugotovljeno, kako pogosto se anglicizmi uporabljajo, na katerem področju so bili najbolj prisotni in katero stilistično funkcijo so izpolnjevali glede na nagovor ciljne skupine.
Ključne besede: - Anglicizem - Tujka - Izposojenka - Jezikovno spreminjanje - Integracija - Ciljna skupina
Objavljeno: 09.06.2009; Ogledov: 2037; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

6.
INTERNETSEITEN VON KINDERMUSEEN
Tina Črešnik, 2013, diplomsko delo

Opis: ZUSAMMENFASSUNG Im ersten Teil der Diplomarbeit ist die Stellung der deutschen Sprache im Internet dargestellt. Im zweiten Teil wird beschrieben was die Kindermuseen sind, wie sie sich entwickelten, welche Type der Kindermuseen man kennt und welche Lernmethoden in Museen für das Lernen der Kinder verwendet werden. In diesem Teil werden auch ein paar Kindermuseen in dem deutschsprachigen Gebiet und in dem slowenischen Gebiet beschrieben. Im dritten Teil liegt der Fokus auf der Sprache. Hier wird die Sprache der Internetseiten gezeigt. Es wird auch gezeigt, wie man eine Internetseite erstellen soll, wenn die Zielgruppe Kinder oder Erwachsene sind. In diesem Teil werden auch die Sprachvarietäten dargestellt und anhand zweier Texte auch gezeigt. Am Ende wird gezeigt, ob die Themen der Ausstellungen in den Kindermuseen auch für verschiedene Sprachgruppen geeignet sind.
Ključne besede: Schlüsselwörter: Stellung der deutschen Sprache im Internet, Kindermuseen, Sprachgebrauch, Zielgruppen, Sprachvarietät
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 926; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Učenje slovenskega jezika kot tujega jezika (na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi)
Alja Bizjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Lektorati slovenščine delujejo na 54 univerzah po svetu. Slovenistični študijski programi potekajo na mnogih univerzah po celem svetu, število slovenističnih kateder pa se vsako leto povečuje. Karlova univerza v Pragi je bila ustanovljena leta 1348 in je najstarejša ter največja univerza na Češkem. Lektorat slovenskega jezika je bil na Filozofski fakulteti Karlove univerze ustanovljen leta 1914 in je najstarejši med lektorati slovenščine na tujih univerzah. Dokazani stiki med narodoma so se začeli že v 14. stoletju – v času kulturnega razcveta Prage – in se nadaljevali v renesansi ter dobi protestantizma. Izjemno pomembno vlogo so imeli kulturni stiki med Slovenci in Čehi predvsem v dobi narodnega prebujenja (konec 18. in začetek 19. stoletja) ter se vsesplošno razmahnili v 19. in začetku 20. stoletja. Med slovanskimi jeziki obstajajo številne podobnosti in razlike. Zaradi tega med češkimi študenti, ki študirajo slovenščino, zelo pogosto prihaja do jezikovnega prenosa oz. vplivanja lastnosti njihovega prvega oz. maternega jezika (češčina) na potek učenja tujega jezika (slovenščina). V raziskavo o pisnem in ustnem izražanju študentov je vključenih 7 študentov 4. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Narejena je bila analiza, razvrstitev odstopov od norme po kategorijah; prikazani so najbolj značilni zgledi za vsako vrsto jezikovne interference.
Ključne besede: jezikovne interference, češko-slovenski kulturni stiki, Karlova univerza v Pragi, lektorati slovenščine v tujini
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2710; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (549,27 KB)

8.
NAREČNI ELEMENTI V NEMŠKIH PREVODIH DEL PREŽIHOVEGA VORANCA
Sabina Janžekovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Književno prevajanje se srečuje z različnimi prevajalskimi izzivi, eden izmed njih je tudi prevajanje narečnih elementov. Narečje kot kulturno-specifičen in jezikovni element igra pomembno vlogo v besedilu in tako zahteva posebno pozornost prevajalca. V prevajalski praksi se srečujemo z različnimi metodami prevajanja narečnih elementov v literarnih besedilih, vse od prevoda s standardnim jezikom do uporabe ciljnega narečja. Cilj naloge je raziskati v kolikšni meri so narečni elementi izvirnega besedila ohranjeni v ciljnem besedilu in na kakšen način se je prevajalec literarnega dela lotil prevajanja le teh. Literarna osnova za primerjavo je delo Prežihovega Voranca Samorastniki in njegova nemška različica Wildwüchslinge.
Ključne besede: Ključne besede: narečni element, narečje, izvirni jezik, ciljni jezik, standardni jezik, pogovorni jezik, prevajanje.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1702; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (511,47 KB)

9.
NADALJEVANJE POETIKE KNJIŽEVNOSTI RUŠEVIN V ROMANU HEINRICHA BÖLLA »UND SAGTE KEIN EINZIGES WORT« IN KAKO SE SLEDNJA KAŽE V SLOVENSKEM PREVODU JANKA MODRA
Maja Heric, 2009, diplomsko delo

Opis: Böllova estetika je zaznamovana z značilnostmi književnosti ruševin, v njegovih delih se te značilnosti pojavljajo vedno znova, to velja tudi za roman »In ni rekel niti besede«. Böll v njem riše sliko nemške družbe tedanjega časa. V slovenskem govornem prostoru je bralcem na voljo prevod Janka Modra, s pomočjo katerega lahko bolje spoznajo nemško povojno družbo. Prav zato se postavlja vprašanje, ali je prevod uspešno ohranil značilnosti romana in ali slovenskim bralcem posreduje ustrezno predstavo o tedanjem času, družbi ter nenazadnje tudi Böllu. Pričujoče diplomsko delo se ukvarja z družbenimi in s političnimi okvirnimi pogoji, Heinrichom Böllom ter z njegovimi deli, pa tudi s tem, kako so njegova dela prevzela nalogo soočanja s preteklostjo. Nadalje proučuje različne vidike prevoda, kritika pa naj služi predvsem kot pobuda morebitnim bralcem, da si z njeno pomočjo ustvarijo lastno mnenje.
Ključne besede: Heinrich Böll, In ni rekel niti besede, nadaljevanje poetike književnosti ruševin, povojna Nemčija, kritika prevajanja, Janko Moder
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1927; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (810,51 KB)

10.
NEMŠKA GEOGRAFSKA IMENA NA PODROČJU SLOVENSKE ŠTAJERSKE
Jelena Obradović, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema tega diplomskega dela so nemška imena na področju slovenske Štajerske. Cilj mojega diplomskega dela je bil raziskati in ugotoviti, kako so se imenovala nemška imena krajev na področju slovenske Štajerske in kako je do teh imen v zgodovini prišlo. Raziskala sem tudi v kakšnih oblikah in različicah so se ta imena pojavljala v času od 12. do 20. stoletja, ter kdaj so se pojavile prve pisne oblike za njihova imena. Razlogi za nastanek teh imen se pojavijo že z naseljevanjem nemških fevdalcev na področju slovenske Štajerske in le ti so dali tudi krajem nemška imena. Nemška krajevna imena so različnega izvora, kraji so bili poimenovani npr. po vladarjih, rekah ali pa so nastala z pretvorbo prvotnega imena. Skozi stoletja najdemo veliko različic teh imen, dokler jih v 20. stoletju niso zamenjala slovenska imena. Ne nazadnje me tudi zanima koliko nemških in slovenskih prebivalcev so imeli ti kraji med leti 1880 in 1910. Kateri prebivalci so takrat prevladovali v določenih mestih in vaseh. Večina literature iz tega časa je bilo v nemškem jeziku. Z vprašalnikom sem želela izvedeti koliko prebivalcev iz področja slovenske Štajerske pozna nemška imena za te kraje in v kolikšni meri so še v uporabi. Raziskava je pokazala, da zelo malo ljudi pozna historična imena in da te le zelo redko uporabljajo. Obstajajo izjeme kot so npr. Maribor, Celje in Ptuj.
Ključne besede: Krajevna imena, izvor krajevnih imen, nemška krajevna imena, krajevna imena na področju slovenske Štajerske, različice imen
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 4193; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici