Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Športna prehrana je v vrhunskem športu eden od ključnih dejavnikov, ki vodijo do vrhunskega rezultata. Brez ustrezne športne prehrane lahko pride do prehitrega konca športne kariere zaradi poškodbe, v večini primerov pa slaba prehrana vrhunskega športnika vpliva na njegove rezultate. Dva od ključnih elementov športne prehrane sta načrt prehranjevanja športnika in regeneracija športnika po treningu ali tekmi. Judo je šport, pri katerem imajo vrhunski športniki veliko težav z vzdrževanjem teže. Te težave se pojavljajo že v starostni kategoriji kadetov (od 15 do 17 let), ko tekmovalci začnejo nastopati v evropskih pokalih in se njihova želja po doseganju rezultatov in dokazovanju bistveno poveča. Ključni problem, ki judoiste vedno znova pripelje do tega, da tik pred tekmo izgubljajo težo, je slaba vsakodnevna športna prehrana. Športna prehrana mora biti prilagojena vsakemu tekmovalcu posebej, saj imajo tekmovalci različne okuse, prav tako pa tudi njihova telesa delujejo na različne načine. Prehranjevalni načrt mora biti pripravljen za različna obdobja, temeljiti pa mora tako na analizi športnikove prehrane kot nadzoru nad dodatki k prehrani (Książek, Kopeća & Słowińska-Lisowska, 2014). Tako kot v večini borilnih športov tudi pri judu tekmovalci tik pred tekmo izgubljajo veliko količino kilogramov, predvsem z omejitvijo zaužite hrane in tekočine. Judoisti temu ne rečejo dieta, saj nimajo namena dolgoročno izgubiti nekaj kilogramov, temveč takemu početju rečejo »zbijanje« (ang. weight cutting). Ko judoisti uporabijo besedo zbijanje, mislijo na izgubo teže v nekaj dneh, in sicer s pomočjo različnih metod, ki pospešijo izgubo vode. Večina judoistov tako na primer uporablja finsko savno z namenom izgube dodatne teže. Med judoisti je precej priljubljena tudi »savna suit«, trenirka, ki je na notranji strani obložena s folijo in ne prepušča zraka, kar pospeši in poveča znojenje med aktivnostjo. Takšno zbijanje kilogramov se pojavlja pri večini borilnih veščin, pri katerih so skupine razdeljene na različne težinske kategorije, za tekmovalce pa je tovrstno zbijanje teže nekaj povsem običajnega (Antonio & Stout, 2001). V zadnjem času so v judu precej popularni dodatki k prehrani, vendar njihovega jemanja ne priporočajo strokovnjaki za športno prehrano, temveč se zanje športniki odločijo sami.
Ključne besede: športna prehrana, zbijanje kilogramov, sindrom RED-S, borilna veščina, judo.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 1041; Prenosov: 129
Celotno besedilo (728,81 KB)

Opis: Fizično nasilje je v družbi prisotno že od samega začetka, pravzaprav je sestavni del družbe. Z njim se srečujemo v družbi in v zasebnem življenju, v šoli, na zabavah in v družini. Cilj vsake družbe je najti mehanizme za čim učinkovitejšo preprečevanje nasilja. Vedno več je programov, s katerimi želi družba odvrniti nasilneže od kaznivih dejanj. Vendar pa nasilja iz družbe ni mogoče odpraviti v celoti, zato obstajajo tudi programi, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja. V diplomskem delu smo se osredotočili na fizično nasilje med mladostniki. Prvi del diplomske naloge smo posvetili opredelitvi nasilja in opisu različnih oblik prevencije. Drugi del naloge predstavlja šport kot mehanizem za prevencijo nasilja. Zanimalo nas je, ali lahko uporabimo judo kot mehanizem za preprečevanje nasilja med mladimi. Judo vsebuje mnogo socialnih veščin, med katerimi je temeljno prav spoštovanje do drugih. Judo je šport, ki skozi trenažni proces uči judoiste, da postanejo dobri in spoštovani ljudje v družbi. To izhaja predvsem iz temeljnega načela juda, ki narekuje, da nasprotnika nikoli ne smemo poškodovati, temveč moramo izkoristiti njegovo silo, da bi ubranili sebe. Z raziskavo smo dokazali, da se judoisti manj pogosto poslužujejo fizičnega nasilja kot sredstva za reševanje konfliktnih situacij.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, preprečevanje, šport, judo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1000; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,68 MB)