| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Ključne besede: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

2.
Vloga strateške analitike v kriminalističnoobveščevalni dejavnosti
Aljaž Osrajnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Analitična dejavnost predstavlja pomemben element kriminalističnoobveščevalne in obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Njena temeljna funkcija je razvoj kriminalističnoobveščevalnih informacij, ki jih policijska organizacija potrebuje za učinkovito delovanje v boju proti kriminaliteti. Analitična dejavnost se po svoji funkciji deli na dve področji, in sicer operativno in strateško. Vloga strateške analitične dejavnosti prihaja v ospredje prav v obdobju, ko večina policijskih organizacij prehaja iz obstoječih, že dobro poznanih reaktivnih modelov izvajanja policijske dejavnosti, ki temeljijo na hitrih, kratkoročnih rešitvah in ukrepih v boju proti kriminaliteti, v proaktivne modele, ki temeljijo na učinkoviti interpretaciji kriminalnega okolja z namenom povratnega vpliva na kriminaliteto. Vloga operativne analitične dejavnosti v reaktivnih in proaktivnih modelih policijskega dela se kaže predvsem v zagotavljanju neposredne podpore preiskovalnim skupinam pri sprejemanju kratkoročnih odločitev v povezavi z izvajanjem operativnih ukrepov, medtem ko se vloga strateške analitične dejavnosti kaže v podpori odločevalcem pri sprejemanju odločitev, povezanih z uresničevanjem dolgoročnih ciljev policijske organizacije, ugotavljanju novih trendov kriminalitete in vplivu strateškega okolja na kriminaliteto. Analitična dejavnost in končni kriminalističnoobveščevalni izdelki predstavljajo zaključeno celoto aktivnosti, ki se izvajajo v različnih konceptih policijskega dela, politika delovanja posameznega koncepta policijskega dela pa odraža vpliv in vlogo analitične zvrsti, ki kot orodje za produkcijo znanja omogoča neposredno podporo pri uresničevanju ciljev policijske organizacije.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična strategija, kriminalistična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, strateške analitike, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 600; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici