1. Ekskurzija kot motivacijska učna metoda usvajanja slovenščine kot drugega in tujega (pa tudi prvega/maternega) jezikaAlenka Valh Lopert, Tatjana Vučajnk, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo uspešen primer visokošolske pedagoške prakse, tj. metodo izkustvenega učenja, ki je za študentke in študente slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika (pa tudi prvega jezika/materinščine) posebej pomembna, saj ponuja temelj za usvajanje, utrjevanje in sploh doživljanje ter seznanjanje z rabo slovenščine na terenu. Sodobni visokošolski pouk in visokošolska pedagoška praksa z uvajanjem metode ekskurzije kot izkustvenega učenja na osnovi čezmejnega meduniverzitetnega sodelovanja (Celovec, Maribor) utrjujeta in združujeta tako jezikovne (pisno in ustno sporazumevanje, prevajanje itd.) in medkulturne kompetence (kulinarika, kulturna dediščina, zgodovina itd.).
Ključne besede: ekskurzije, izkustveno učenje, usvajanje slovenščine, večjezičnost, medkulturnost
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (809,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pomen uzaveščanja narečnega besedja pri učečih seAlenka Valh Lopert, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014, SSKJ2) uporablja sedem vrst kvalifikatorjev, od katerih je za pričujoči prispevek pomemben stilno-zvrstni kvalifikator nar. (narečno), razširjen s kvalifikatorskim pojasnilom vzhodno. V SSKJ2 je tako označenih 414 iztočnic, od teh bodo pregledane glagolske iztočnice, teh je 98, in primerjane z glagoli iz Rajhovega gradiva za narečni slovar Gúčati po antùjoško (2010) ter s Slovenskim pravopisom (SP 2001). Poudariti želimo pomen vključenosti (še) prisotnega narečnega besedja v normativne priročnike ter pomen njihove označitve s kvalifikatorji za delo v šolski praksi (učencev/dijakov/študentov in učiteljev), v medijih (lektorjev), pri prevajanju idr.
Ključne besede: slovenščina, narečja, vzhodnoslovenska narečja, slovenski jezik, narečje, kvalifikatorji, narečno vzhodno, glagol, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis, Gúčati po antùjoško, SSKJ
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (398,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. E-learning materials for the Slovene language in elementary schools (6th-9th grade)Alenka Valh Lopert, Mihaela Koletnik, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: The theoretical part of the paper presents the project Slovenščina na dlani (lovene in e al o or and) which is intended for the establishment of an interactive learning environment for the Slovene language (as mother tongue) in elementary and secondary schools. In this paper we limit the research to elementary school. In the empirical section, we focus on freely available e-learning materials for the Slovene language from the 6th to the 9th grade of elementary school and present the results of an analysis of 10,118 tasks according to their types. The findings indicate an unbalanced representation of different types of tasks, with short answer types in the majority, the task type that is least popular among students. By introducing the most advanced linguistic technology into learning processes, we try to overcome the limitations of existing e-resources for learning the Slovene language.
Ključne besede: Slovene language, language study and teaching, native language, elementary education, learning resources, projects, mother tongue, elementary school, elearning resources
Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (241,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prevajanje izrazov nominalnega naslavljanja glede na spol, starost in družbeni status v filmih Hue and cry in IndiscreetEva Rosič, Alenka Valh Lopert, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek je študija primera, v kateri so predstavljeni izrazi nominalnega naslavljanja pri prevajanju iz angleškega jezika v slovenskega. Namen raziskave je bil s pomočjo jezikovne analize podnapisov filmov ugotoviti, kakšen in kolikšen vpliv imajo sociolingvistični dejavniki (za analizo so bili izbrani spol, starost, družbeni status) na prevajanje izrazov nominalnega naslavljanja. Gradivo so predstavljali angleški izvirni govor dveh izbranih filmov, tj. Hue and Cry in Indiscreet, in slovenski podnapisi obeh filmov.
Ključne besede: nominalno naslavljanje, prevajanje, angleščina, slovenščina, družbeni status, sociolingvistični dejavniki, spol, starost, družbeni status, Hue and Cry, Indiscreet
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (268,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv pomanjkanja znanja slovenskega jezika na usvajanje tujega jezika na prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo : magistrsko deloTjaša Vovko, 2024, magistrsko delo Opis: Materni jezik ima pri procesu usvajanja tujega jezika pomembno vlogo. V preteklosti se je raba maternega jezika pri pouku tujega jezika spreminjala – nekateri raziskovalci so rabo materinščine zagovarjali, drugi pa so ji strogo nasprotovali. V magistrski nalogi smo raziskali, v kolikšni meri se slovenščina uporablja pri poučevanju tujega jezika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah in kakšne so posledice njene uporabe. Pri raziskavi je sodelovalo 36 učencev devetega razreda osnovne šole, 69 dijakov prvega letnika srednje šole, prav tako pa so sodelovale tudi tri osnovnošolske učiteljice in štiri srednješolske profesorice. Rezultati raziskave so pokazali, da je znanje slovenskega jezika pri usvajanju tujega jezika še kako pomembno, saj se slovnične strukture in pravila ponavljajo, posledično pa je učenje tujega jezika hitrejše in lažje. Ugotovili smo tudi, da je znanje tujega jezika pri osnovnošolcih in srednješolcih na vedno višji stopnji, znanje slovenščine pa se slabša, kar je zelo skrb vzbujajoč podatek. Učiteljice in profesorice predlagajo povečan obseg obveznega branja, saj bi se po njihovem mnenju tako izboljšalo znanje maternega jezika, posledično pa bi s tem olajšali usvajanje tujega jezika.
Ključne besede: materni jezik, usvajanje tujega jezika, prevajanje in tolmačenje, metode poučevanja tujih jezikov
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,03 MB) |
6. Jezikovna kultura v javni rabi (na primerih iz skupine Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook)Kristina Štiglic, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika.
Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Ključne besede: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 42
Celotno besedilo (3,80 MB) |
7. Medpredmetno povezovanje in pouk jezikovAlja Lipavic Oštir, Saša Jazbec, 2024, znanstvena monografija Opis: V publikaciji so teoretično, aplikativno in empirično obravnavne različne možnosti in priložnosti za povezovanje pouka nejezikovnih vsebin in pouka jezikov, kar v uvodniku na kratko poimenujemo kot Učenje za življenje! Prispevki so razvrščeni v pet tematskih sklopov, ki naslavljajo naslednje vidike: stališča učiteljev do pouka jezikov, uresničevanje medpredmetnega povezovanja na različnih točkah vertikale v šolstvu, medpredmetno povezovanje kot priložnost za posamezne jezike, povezovanje jezikov s perspektive drugih področij ter primerjava in izkušnje šolskih sistemov z medpredmetnim povezovanjem drugod. Prispevki so pomemben doprinos k razmisleku odločevalcev, kreatorjev šolske politike in akterjev v učnem procesu o prepotrebnih spremembah, o relativizaciji mej med posameznimi znanostmi in o pomenu osmišljenega učenja in poučevanja jezikov, ki učence in učenke pripravlja na življenje. V njem problemi, ki jih rešujemo, niso omejeni na eno samo področje ali na en jezik, ampak so holistični in zahtevajo razumevanje različnih perspektiv gledanja na nek konkreten problem in zahtevajo znanja in razumevanja različnih jezikov.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, jezikovni in nejezikovni pouk, CLIL, celostni pristop, pouk tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 369; Prenosov: 99
Celotno besedilo (11,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Slovenščina v Evropskem parlamentu : tolmačenja plenarnih zasedanjAlenka Valh Lopert, 2019, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Od slovenskih tolmačev v Evropskem parlamentu se ob izjemni jezikovni kompetenci v tujem jeziku zahteva tudi odličnost v materinščini. Upoštevati pa je treba omejeno zmožnost pomnjenja v skopo odmerjenem času in stres, prav ta dejavnika namreč privedeta do določenih odstopanj od trenutne jezikovne norme. V prispevku so ta predstavljena na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovja, oblikoslovja, skladnje, besedja do stila), zapisana po naključno izbranih zvočnih posnetkih simultanih tolmačenj plenarnih zasedanj v Evropskem parlamentu v Bruslju od junija do decembra 2017.
Ključne besede: slovenščina, Evropski parlament, simultano tolmačenje, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 26
 Povezava na celotno besedilo |
9. Prevajanje frazemov iz slovenščine v angleščino v slikanici »Slovenske ljudske pravljice« : magistrsko deloBarbara Jošt, 2022, magistrsko delo Opis: Prevajanje frazemov v otroški književnosti je zahtevno, saj morajo biti prevajalci pozorni na več dejavnikov, kot so starostno obdobje otrok, njihovo razumevanje frazemov v določenem obdobju ter zanje sprejemljive norme in morala. Poleg tega mora prevajalec za prepoznavanje in razumevanje frazemov v besedilu zelo dobro poznati tudi izhodiščni in ciljni jezik ter njuno kulturo. Ko se je prevajalec hkrati zmožen osrediniti na otroško razumevanje frazemov in na oba jezikovna sistema, bo lahko ustvaril učinkovit in razumljiv prevod. Pri prevajanju frazemov so na voljo različne strategije prevajanja. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v slikanici Slovenske ljudske pravljice (1992) in angleškem prevodu Slovenian Folk Tales (2002) prevajalke Lili Potpara. V teoretičnem delu smo opisali zbirko Slovenske ljudske pravljice, predstavili pravljico in prevajanje otroške književnosti, razložili pojem frazeologije in osnovno frazeološko enoto ter se posvetili prevajanju frazemov in strategijam prevajanja frazemov. V empiričnem delu smo analizirali prevode frazemov in jih uvrstili v ustrezne kategorije prevajanja po Moni Baker, ki jih predlaga v delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen analize je bil ugotoviti, ali so frazemi ustrezno prevedeni, za katere strategije se je prevajalka odločala, katere strategije je uporabila najpogosteje in ali je kakšen frazem izpustila.
Ključne besede: prevajanje otroške književnosti, frazeologija, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 881; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,80 MB) |
10. Posodabljanje prevodov: primerjava dveh prevodov romana Francisa Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby v slovenščino (študija primera) : magistrsko deloValentina Tadina, 2021, magistrsko delo Opis: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Ključne besede: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1005; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,41 MB) |
