Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skripta z naslovom »Ekologija plemenitilnih procesov« je namenjena študentom visokošolskega študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja. Pripravljena je tako, da študente v prvih poglavjih seznani z osnovami tehnoloških procesov plemenitenja tekstilij in njihovo ekološko problematiko. Poseben problem v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, saj so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, različne tipe organskih barvil, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke vrednosti kemijske potrebe po kisiku (KPK) in biokemijske potrebe po kisiku (BPK), vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. V nadaljevanju so v gradivu predstavljeni alternativni mediji in postopki plemenitenja, ki za dosego izbranega učinka plemenitenja porabijo manj kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev, manj energije in tako vplivajo na manjšo obremenitev okolja. Poseben poudarek je na alternativnih tehnikah obdelave, ki vključujejo avtomatizacijo, ki dodatno vpliva na nižjo porabo vode in energije, manjšo količino odpadkov, odpadnih vod in emisij toplogrednih plinov ter na večjo produktivnost, varnost pri delu in optimalno izrabo delovnega časa. Pridobljeno znanje bo študentom omogočilo, da bodo poleg temeljnih znanj poznali tudi napredne pristope in tehnologije pri razvoju in plemenitenju sodobnih inženirskih materialov.
Ključne besede: ekologija, plemenitenje, tekstilni materiali, napredni postopki, odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: In the presented research, a facile, one-step method for the fabrication of cellulose nanofibrils/pectin (CNFs/PC) membranes is described, which were tested further for their ability to remove cationic dyes from the prepared model solutions. For this purpose, ten membranes were prepared with different quantities of CNFs and PC with/without citric acid (CA) or CaCl2 as mediated crosslinking agents, and they were characterised comprehensively in terms of their physical, chemical, and hydrophilic properties. All the prepared CNFs/PC membranes were hydrophilic with a Water Contact Angle (WCA) from 51.23◦ (without crosslinker) up to 78.30◦ (CaCl2 ) and swelling of up to 485% (without crosslinker), up to 437% (CaCl2 ) and up to 270% (CA). The stability of membranes was decreased with the increase in PC; thus, only four membranes (M1, M2, M3 and M5) were stable enough in water after 24 h, and these were additionally applied in the adsorption trials, using two structurally different cationic dyes, i.e., C.I. Basic Yellow 28 (BY28) and C.I. Basic Blue 22 (BB22), in four concentrations. The highest total surface charge of M3 (2.83 mmol/g) as compared to the other membranes influenced the maximal removal efficiency of both dyes, up to 37% (BY28) and up to 71% (BB22), depending on the initial dye concentration. The final characteristics of the membranes and, consequently, the dye’s absorption ability could be tuned easily by changing the ratio between the CNFs and PC, as well as the type and amount of crosslinker.
Ključne besede: cellulose nanofibrils, pectin, cationic dyes, adsorption, dye removal
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 18
Celotno besedilo (5,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vse večja rast prebivalstva in razvoj industrije sta močno vplivala na povečano porabo vode. Velik problem pri tem pa predstavljajo predvsem obarvane odpadne vode v tekstilni industriji, ki so zelo obremenjene in predstavljajo ob izpustu veliko obremenitev za okolje. Odstranjevanje barvil iz odpadnih vod, zaradi kompleksnih molekulskih struktur predstavlja velike izzive industriji. Tako so želje po ponovni uporabi spodbudile razvoj novih tehnologij, ki bi na učinkovit in cenovno ugoden način te vode pred izpustom v vodotok tudi ustrezno prečistile. Že predhodne raziskave so pokazale, da je ena izmed učinkovitejših fizikalnih metod ločevanja barvil membranska adsorpcija. Magistrsko delo predstavlja preučitev različnih možnosti in načinov, s katerimi bi uspešno ločili kationska barvila iz modelnih odpadnih vod z uporabo membranskih adsorbentov na osnovi celuloznih nanofibrilov in pektina. Cilj magistrskega dela je bil sinteza cenovno – učinkovitih, okolju prijaznih membran, na osnovi nanofibrilirane celuloze in pektina, na osnovi enostavnih postopkov mešanja, vlivanja in sušenja z dodatkom citronske kisline (CA) in CaCl2 kot zamreževalca. Različne strukturirane membrane smo primarno okarakterizirali glede na njihove morfološke in fizikalno-kemijske lastnosti, ter sekundarno glede na njihove adsorpcijske lastnosti, na podlagi katerih smo preučili mehanizme in učinkovitost adsorpcije. Pri tem smo pridobili membrane, ki bi lahko uspešno vplivale na ločitev kationskih barvil iz vodnih medijev. Gravimetrična analiza membran nam je podala zaključek, da so vse membrane na osnovi mešanic primarnih surovin brez dodanih zamreževalcev neobstojne v vodi, zato je dodatek zamreževalcev ključnega pomena. Opazili smo, da membrana formirana le iz CNFjev, ne potrebuje zamreževalca, saj je samostojno obstojna v vodi, kar pa gre pripisati intenzivnemu in ireverzibilnemu povezovanju nanofibrilov pri procesu sušenja, v odsotnosti drugih komponent. Z ATR – FTIR spektroskopijo smo ugotovili, da obe vrsti zamreževalca, tako CA kot CaCl2, naredita spremembo v kemijski strukturi, in prispevata k določeni meri stabilizacije in s tem nakazujeta na uspešno ionsko (CaCl2), ter kovalentno (CA) vezavo. Z rezultati, pridobljenimi pri potenciometrični titraciji, smo ugotovilii, da dosežejo največji skupni naboj tiste membrane, ki vsebujejo zamreževalec CA. K doseganju največjega naboja membrane je prispevala predvsem prisotnost karboksilnih skupin, ki tudi vplivajo na večjo adsorpcijsko sposobnost membran. Izmerjene vrednosti z goniometrijo pri vseh membranah so bile nižje od 90° in kažejo na izrazito hidrofilnost membran, saj osnovne komponente vsebujejo hidrofilne hidroksilne, ter karboksilne skupine. Z optično mikroskopijo smo membrane le makroskopsko opazovali in zaključili, da imajo membrane izotropne strukture, brez preferenčne ureditve. Z rezultati gravimetričnega določanja % nabrekanja smo ugotovili, da zamreževalec pozitivno vpliva na ohranjanje strukture membrane v vodi. Pektin pa očitno vpliva na nestabilnost (karboksilne skupine, ob stiku z vodo dezintegrirajo), če primerjamo membrane z dodanim pektinom in membrano 10, ki ima vključen samo CNF. Z analizo adsorpcije barvil (UV-VIS spektrokoskopija) vidimo uspešno adsorpcijo obeh barvil Basic Yellow 28 kot tudi Basic Blue 22 v različnih koncentracijah na membrane. Najbolj uspešen primer navzemanja barvila je v primeru CNF/PC membran, ker ima pektin naboj, ki omogoča uspešno vezavo barvila. Dokazali smo tudi uspešno navzemanje barvila na membrane, pri obeh vrstah barvila. Odstotek razbarvanja kopeli se razlikuje glede na koncentracije v primeru najnižje koncentracije in najmanjše razbarvanje v primeru najvišje koncentracije, kar velja za vse membrane. Adsorpcija barvil je pogojena s kemijsko strukturo ter mikrostrukturo membrane, ki se uporabi kot adsorbent.
Ključne besede: Celulozni nanofibrili, pektin, zamrežanje, membrana, membranska adsorpcija, kationska barvila
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 664; Prenosov: 72
Celotno besedilo (5,82 MB)

Opis: Poseben problem odpadkov v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, predvsem tiste, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilij. Te odpadne vode so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke KPK in BPK vrednosti, različne tipe organskih barvil, kar povzroča obarvanost, vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. Tekstilne odpadne vode so zelo heterogene po sestavi, zato je čiščenje takšnih voda kompleksna naloga, za katero ni idealne in v naprej izdelane metode. Glede na proizvodni proces je potrebno izbrati fleksibilno in ekonomsko upravičeno tehnologijo čiščenja. Pri izbiri tehnologije čiščenja odpadnih voda moramo upoštevati njihovo količino in kakovost, ki jo ovrednotimo s specifičnimi in sumarnimi ekološkimi parametri.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, plemenitenje, čiščenje odpadnih vod, ekološki parametri
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 673; Prenosov: 40
Celotno besedilo (5,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vsebina študijskega gradiva “Nega in higiena tekstilij, Dnevnik laboratorijskih vaje” zajema področje vrednotenja uspešnosti odstranjevanja nečistoč in razkuževalnega učinka procesa pranja in je namenjena kot pomoč študentom pri izvajanju laboratorijskih vaj. Nega in higiena tekstilij je pomemben dela našega življenja, s katero se vsakodnevno ukvarjamo v naših gospodinjstvih in industrijskih pralnicah. Glavna naloga pralnic je vrniti umazane, kontaminirane tekstilije v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo. Pri ocenjevanju učinkov razkuževalnega pranja tekstilij ugotavljamo število in vrsto preživelih mikroorganizmov in gliv pri določenih inkubacijskih pogojih. Z uporabo tekstilnih bioindikatorjev ugotavljamo učinkovitost odstranjevanja nečistoč in razkuževalni učinek procesa čiščenja in pranja.
Ključne besede: nega in higiena tekstilij, razkuževalni učinek, pranje tekstilij, odstranjevanje nečistoč, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 14.09.2021; Ogledov: 1135; Prenosov: 157
Celotno besedilo (4,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...