| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Cotton woven fabrics as protective polymer materials against solar radiation in the range of 210–1200 nm
Polona Dobnik-Dubrovski, Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The proposed paper describes the influence of woven fabric constructional parameters (type of weave, relative fabric density) and colouration (obtained by eco-friendly dyeing) on the solar transmittance of cotton woven fabrics in the range of 210-1200 nm. The cotton woven fabrics in their raw state were prepared according to Kienbaum's setting theory, at three levels of relative fabric density and three levels of the weave factor, and then exposed to the dyeing process with natural dyestuffs (beetroot, walnut leaves). After ultraviolet/visible/near-infrared (UV/VIS/IRA) solar transmittance and reflection in the range of 210-1200 nm were recorded, the influence of the fabric construction and colouration were analysed. The guidelines for fabric constructor were proposed. The results show that the walnut-coloured satin samples at the third level of relative fabric density provide the best solar protection in the whole solar spectrum. All the tested eco-friendly dyed fabrics offer good solar protection, while only raw satin fabric at the third level of relative fabric density can be classified as solar protective material with even better protection in IRA region than some coloured samples.
Ključne besede: fabric engineering, solar protection, woven fabric structure, natural dyeing of polymer material, testing
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razvoj celulozno-pektinskih membran za adsorpcijo kationskih barvil iz modelnih raztopin : magistrsko delo
Maja Mazej, 2023, magistrsko delo

Opis: Vse večja rast prebivalstva in razvoj industrije sta močno vplivala na povečano porabo vode. Velik problem pri tem pa predstavljajo predvsem obarvane odpadne vode v tekstilni industriji, ki so zelo obremenjene in predstavljajo ob izpustu veliko obremenitev za okolje. Odstranjevanje barvil iz odpadnih vod, zaradi kompleksnih molekulskih struktur predstavlja velike izzive industriji. Tako so želje po ponovni uporabi spodbudile razvoj novih tehnologij, ki bi na učinkovit in cenovno ugoden način te vode pred izpustom v vodotok tudi ustrezno prečistile. Že predhodne raziskave so pokazale, da je ena izmed učinkovitejših fizikalnih metod ločevanja barvil membranska adsorpcija. Magistrsko delo predstavlja preučitev različnih možnosti in načinov, s katerimi bi uspešno ločili kationska barvila iz modelnih odpadnih vod z uporabo membranskih adsorbentov na osnovi celuloznih nanofibrilov in pektina. Cilj magistrskega dela je bil sinteza cenovno – učinkovitih, okolju prijaznih membran, na osnovi nanofibrilirane celuloze in pektina, na osnovi enostavnih postopkov mešanja, vlivanja in sušenja z dodatkom citronske kisline (CA) in CaCl2 kot zamreževalca. Različne strukturirane membrane smo primarno okarakterizirali glede na njihove morfološke in fizikalno-kemijske lastnosti, ter sekundarno glede na njihove adsorpcijske lastnosti, na podlagi katerih smo preučili mehanizme in učinkovitost adsorpcije. Pri tem smo pridobili membrane, ki bi lahko uspešno vplivale na ločitev kationskih barvil iz vodnih medijev. Gravimetrična analiza membran nam je podala zaključek, da so vse membrane na osnovi mešanic primarnih surovin brez dodanih zamreževalcev neobstojne v vodi, zato je dodatek zamreževalcev ključnega pomena. Opazili smo, da membrana formirana le iz CNFjev, ne potrebuje zamreževalca, saj je samostojno obstojna v vodi, kar pa gre pripisati intenzivnemu in ireverzibilnemu povezovanju nanofibrilov pri procesu sušenja, v odsotnosti drugih komponent. Z ATR – FTIR spektroskopijo smo ugotovili, da obe vrsti zamreževalca, tako CA kot CaCl2, naredita spremembo v kemijski strukturi, in prispevata k določeni meri stabilizacije in s tem nakazujeta na uspešno ionsko (CaCl2), ter kovalentno (CA) vezavo. Z rezultati, pridobljenimi pri potenciometrični titraciji, smo ugotovilii, da dosežejo največji skupni naboj tiste membrane, ki vsebujejo zamreževalec CA. K doseganju največjega naboja membrane je prispevala predvsem prisotnost karboksilnih skupin, ki tudi vplivajo na večjo adsorpcijsko sposobnost membran. Izmerjene vrednosti z goniometrijo pri vseh membranah so bile nižje od 90° in kažejo na izrazito hidrofilnost membran, saj osnovne komponente vsebujejo hidrofilne hidroksilne, ter karboksilne skupine. Z optično mikroskopijo smo membrane le makroskopsko opazovali in zaključili, da imajo membrane izotropne strukture, brez preferenčne ureditve. Z rezultati gravimetričnega določanja % nabrekanja smo ugotovili, da zamreževalec pozitivno vpliva na ohranjanje strukture membrane v vodi. Pektin pa očitno vpliva na nestabilnost (karboksilne skupine, ob stiku z vodo dezintegrirajo), če primerjamo membrane z dodanim pektinom in membrano 10, ki ima vključen samo CNF. Z analizo adsorpcije barvil (UV-VIS spektrokoskopija) vidimo uspešno adsorpcijo obeh barvil Basic Yellow 28 kot tudi Basic Blue 22 v različnih koncentracijah na membrane. Najbolj uspešen primer navzemanja barvila je v primeru CNF/PC membran, ker ima pektin naboj, ki omogoča uspešno vezavo barvila. Dokazali smo tudi uspešno navzemanje barvila na membrane, pri obeh vrstah barvila. Odstotek razbarvanja kopeli se razlikuje glede na koncentracije v primeru najnižje koncentracije in najmanjše razbarvanje v primeru najvišje koncentracije, kar velja za vse membrane. Adsorpcija barvil je pogojena s kemijsko strukturo ter mikrostrukturo membrane, ki se uporabi kot adsorbent.
Ključne besede: Celulozni nanofibrili, pektin, zamrežanje, membrana, membranska adsorpcija, kationska barvila
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

3.
4.
Ekologija plemenitilnih procesov : navodila za vaje
Darinka Fakin, Selestina Gorgieva, Alenka Ojstršek, 2022

Opis: Poseben problem odpadkov v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, predvsem tiste, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilij. Te odpadne vode so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke KPK in BPK vrednosti, različne tipe organskih barvil, kar povzroča obarvanost, vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. Tekstilne odpadne vode so zelo heterogene po sestavi, zato je čiščenje takšnih voda kompleksna naloga, za katero ni idealne in v naprej izdelane metode. Glede na proizvodni proces je potrebno izbrati fleksibilno in ekonomsko upravičeno tehnologijo čiščenja. Pri izbiri tehnologije čiščenja odpadnih voda moramo upoštevati njihovo količino in kakovost, ki jo ovrednotimo s specifičnimi in sumarnimi ekološkimi parametri.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, plemenitenje, čiščenje odpadnih vod, ekološki parametri
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 439; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Nega in higiena tekstilij : dnevnik laboratorijskih vaj
Manja Kurečič, Branko Neral, 2021

Opis: Vsebina študijskega gradiva “Nega in higiena tekstilij, Dnevnik laboratorijskih vaje” zajema področje vrednotenja uspešnosti odstranjevanja nečistoč in razkuževalnega učinka procesa pranja in je namenjena kot pomoč študentom pri izvajanju laboratorijskih vaj. Nega in higiena tekstilij je pomemben dela našega življenja, s katero se vsakodnevno ukvarjamo v naših gospodinjstvih in industrijskih pralnicah. Glavna naloga pralnic je vrniti umazane, kontaminirane tekstilije v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo. Pri ocenjevanju učinkov razkuževalnega pranja tekstilij ugotavljamo število in vrsto preživelih mikroorganizmov in gliv pri določenih inkubacijskih pogojih. Z uporabo tekstilnih bioindikatorjev ugotavljamo učinkovitost odstranjevanja nečistoč in razkuževalni učinek procesa čiščenja in pranja.
Ključne besede: nega in higiena tekstilij, razkuževalni učinek, pranje tekstilij, odstranjevanje nečistoč, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 14.09.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Čiščenje odpadne vode pri barvanju z naravnimi barvili : magistrsko delo
Primož Vouk, 2021, magistrsko delo

Opis: Obarvane odpadne vode iz tekstilne industrije so močno obremenjene z ioni težkih kovin. V ta namen je bil izveden postopek čiščenja obarvanih modelnih voda. Postopke barvanja volne smo izvedli z ekstraktom iz suhih orehovih listov in s sintetičnim kovinsko kompleksnim barvilom BEMAPLEX Marine D RD. Nato smo primerjali učinkovitost barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter primerjali ekološko sprejemljivost barvil. Cilj raziskave je bil iz obarvanih modelnih voda odstraniti aluminijeve, bakrove, kromove in železove ione ter barvila. Modelnim vodam smo analizirali fizikalno kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, motnost, kemijsko potrebo po kisiku – KPK, celotni organski ogljik – TOC in koncentracijo Al3+, Cu2+, CrT in Fe3+ ionov). Izvedli smo postopek čiščenja modelnih voda z adsorpcijo na aktivno oglje, zeolit ZAG 4A in zeolit ZAG CWK. Učinek čiščenja smo ovrednotili z meritvami fizikalno kemijskih parametrov in izračunom adsorpcijske učinkovitosti ter adsorpcijske kapacitete. Primerjali smo tudi ekološke vrednosti barvanja z naravnim in sintetičnim barvilom ter ocenili učinkovitost barvanja z različnimi barvili. Aktivno oglje se je izkazalo kot najučinkovitejši testiran adsorpcijski material. Po 20 urah adsorpcije se je na 20 g adsorbenta vezalo 71,6 88,6 % ionov težkih kovin ter najbolj razbarvalo modelne vode.
Ključne besede: adsorpcija, naravna barvila, čiščenje odpadne vode, modelna voda, aktivno oglje
Objavljeno v DKUM: 24.08.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

8.
Complementary assessment of commercial photoluminescent pigments printed on cotton fabric
Selestina Gorgieva, Natalija Virant, Alenka Ojstršek, izvirni znanstveni članek

Opis: The presented study focuses on photoluminescent pigments applied on cotton fabric by a screen-printed procedure using polydimethylsiloxane (PDMS) as a binder. Microscopic data depicts irregular shapes and relatively wide size distribution (3–80 µm) of pigments. Regarding composition,the Energy-Dispersive X-ray (EDX) and Fourier Transform Infrared (FTIR) spectroscopy data complement findings suggesting the presence of Eu-doped strontium aluminate in the yellow-green,calcium aluminate in the violet pigment, and metal oxides in the blue pigment.
Ključne besede: photoluminescent pigments, cotton fabric, screen-printing, photoluminescent PDMS coating, confocal microscopy, spectroscopy, printed cotton fabrics, pigments
Objavljeno v DKUM: 08.04.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 77
.pdf Datoteka (10,19 MB)

9.
Razbarvanje vode iz biološke ČN in predlog zaščite vodnih virov pred vdorom padavinskih voda : diplomsko delo
Nataša Klavžar, 2019, diplomsko delo

Opis: Voda je vir življenja in nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu. Nekatera škodljiva sredstva povzročajo prekomerno razraščanje alg, ki onemogočajo svetlobi, da prodre v vodo. Barvila v vodi (predvsem temna) onemogočajo prodor svetlobe v vodo, kar povzroči, da koristne bakterije ne morejo opravljati svojega dela – čiščenja odpadne vode. Skoraj vsa sintetična barvila se razgrajujejo zelo počasi, kar je ekološko nezdravo in okoljsko nevarno. V diplomskem delu smo z adsorpcijo na zeolit ter granulirano oglje prikazali razbarvanje vod. Obarvanost se lahko pojavi na odpadnih vodah, ki pridejo v čistilno napravo Rajnkovec, Rogaška Slatina. Z adsorpcijo smo želeli zmanjšati vrednosti parametrov, ki so lahko občasno tudi preseženi. Najučinkovitejše razbarvanje smo dosegli po adsorpciji na granulirano aktivno oglje. V diplomsko nalogo pa smo vključili tudi shematski prikaz alarmnega sistema. Če pride do vdora padavinskih voda, lahko z njim to preprečimo oziroma hitreje odpravimo.
Ključne besede: odpadne vode, čistilna naprava, adsorpcija, barvila, zeoliti, aktivno oglje, okoljski parametri, vdor padavinskih voda, alarmiranje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 934; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

10.
Uporaba naprednih oksidacijskih postopkov za razbarvanje odpadnih voda : diplomsko delo
Nejc Lebar, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrija je največji porabnik vode in hkrati največji proizvajalec odpadnih vod. Odpadne vode iz industrije vsebujejo kompleksne snovi, ki jih v konvencionalnih čistilnih napravah ni mogoče odstraniti. Za potrebe odstranjevanja takšnih snovi se razvijajo naprednejši postopki čiščenja. V diplomski nalogi smo se osredotočili na čiščenje obarvanih odpadnih vod v tekstilni industriji. Za razbarvanje teh smo uporabili napredni oksidacijski postopek (AOP) H_2 O_2/UV. Izbrali smo tri barvila, ki se pogosto uporabljajo v tekstilni industriji, in sicer C. I. Acid Red 374, C. I. Reactive Black 5 in C. I. Direct Red 80. Proučili smo vpliv moči UV-sevanja na samo hitrost in učinkovitost razgradnje barvil ter spremljali spremembe parametrov onesnaženja.
Ključne besede: napredni oksidacijski postopek, vodikov peroksid, razbarvanje, C. I. Acid Red 374, C. I. Reactive Black 5, C. I. Direct Red 80
Objavljeno v DKUM: 06.05.2019; Ogledov: 977; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici