| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
71.
VPLIV PROTIMIKROBNE OBDELAVE NA BIORAZGRADLJIVOST CELULOZNIH TEKSTILNIH SUBSTRATOV
Darja Jaušovec, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bil proučen vpliv protimikrobnega sredstva 3-(trimetoksisilil)-propildimetiloktadecil amonijevega klorida (TMPAC) na biorazgradljivost dveh celuloznih substratov. V prvem delu naloge je bila preiskana biorazgradljivost TMPAC obdelane bombažne tkanine v primerjavi z neobdelano ob uporabi vrstične elektronske mikroskopije, FT-IR ATR spektroskopije, diferenčne dinamične kalorimetrije in z določanjem izgube mase. Iz rezultatov je bilo razvidno, da protimikrobno sredstvo TMPAC zmanjšuje stopnjo razgradnje bombažne tkanine, kar je bilo dokazano predvsem z morfološkimi in kemijskimi spremembami med procesom razgradnje. Kemijske spremembe so bile raziskane s pomočjo FT-IR ATR spektroskopije in dokazane zlasti s prisotnostjo amidnih in karboksilnih funkcionalnih skupin. Amidne funkcionalne skupine so nastale kot posledica prisotnosti proteinov nastalih z mikrobno rastjo, medtem, ko so karboksilne funkcionalne skupine nastale kot posledica oksidativne razgradnje celuloze. Dejstvo, da protimikrobno sredstvo TMPAC znižuje stopnjo razgradnje bombažne tkanine je bilo pojasnjeno z močno hidrofobnim značajem TMPAC obdelane površine, kar smo dokazali z večjim stičnim kotom TMPAC obdelanega bombaža v primerjavi z neobdelanim. V drugem delu naloge je bila proučena encimska razgradnja modelnega celuloznega filma obdelanega s protimikrobnim sredstvom TMPAC, v primerjavi z neobdelanim filmom ob uporabi mikroskopije na atomsko silo in elipsometrije. Uporabljene celulaze so bile pridobljene iz gliv Trichoderma viride in Aspergillus niger. Po dodatku encimov k modelnemu celuloznemu filmu, je po začetni adsorpciji encimov na substrat sledila nadaljnja razgradnja celuloze. Encimska razgradnja celuloze je bila dokazana s konstantno izgubo v masi filma ter z ne-monotonim obnašanjem v debelini filma, ki dokazuje, da encimi ne razgrajujejo samo površine filma ampak tudi penetrirajo v film. Učinkovitost uporabljenih celulaz je bila različna in veliko višja stopnja razgradnje je bila opažena pri uporabi celulaze Trichoderma viride. Stopnja razgradnje se je ob uporabi te celulaze očitno znižala, ko je bil celulozni film predhodno obdelan s protimikrobnim sredstvom TMPAC, medtem, ko pa protimikrobno sredstvo ni imelo pomembnega učinka na razgradnjo ob prisotnosti celulaze Aspergillus niger. Dokazano je bilo, da v odvisnosti od tipa celulaze, protimikrobno sredstvo TMPAC zavira encimsko učinkovitost na fazni meji trdno-tekoče. TMPAC povzroča hidrofobnost modelnega celuloznega filma in s tem zavira adsorpcijo encimov na površino substrata.
Ključne besede: Ključne besede: celuloza, biorazgradljivost, protimikrobno sredstvo, modelni celulozni film, encimska razgradnja, elipsometrija
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 2356; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (11,62 MB)

72.
73.
74.
Nekatere preosnove geminalnih diciano oksiranov : diplomsko delo visokošolskega študija
Sandra Javernik, 1996, diplomsko delo

Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1510; Prenosov: 0

75.
76.
Kromatografsko in spektrofotometrično spremljanje hidrolize reaktivnih barvil
1991, diplomsko delo

Ključne besede: reaktivna barvila, spektrofotometrija, kromatografija
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1828; Prenosov: 0

77.
Kromatografsko in potenciometrično zasledovanje hidrolize reaktivnih barvil
1991, diplomsko delo

Ključne besede: reaktivna barvila, kromatografija, potenciometrija, hidroliza barvil
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2092; Prenosov: 0

78.
Recikliranje mešanic tekstilnih materialov
Jana Šerod, 2015, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter globalne rasti prebivalstva, močno narastla tudi količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Posledično se je povečala tudi količina odpadnega tekstila, upravičeno pa lahko sklepamo, da bo le-ta v prihodnjih letih le še naraščala. Po ocenah strokovnjakov naj bi na odlagališčih odpadkov končalo kar 70 % odpadnih tekstilnih materialov, vsi ti nepredelani odpadki pa predstavljajo ogromen neuporabljen vir sekundarnih surovin in negativni ogljični odtis za okolje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja možnosti kemijskega recikliranja tekstilnega materiala bombažnega, volnenega in poliestrnega izvora, oziroma tekstilnih mešanic omenjenih komponent. Odločili smo se za izbiro kemikalij in pogojev, s katerimi bi dosegli čim višjo učinkovitost, hkrati pa bi bil postopek še vedno čim bolj ekološko in ekonomsko sprejemljiv. Razgradnjo naravnih vlaken (bombaža in volne) smo tako izvajali z uporabo H3PO4 (fosforjeve (V) kisline). Pri tem smo razmišljali tudi o nadaljnji uporabi produkta, ki bi ga še posebej zaradi prisotnosti fosforjevih ionov lahko uporabili v pridelavi umetnih gnojil. Za razgradnjo poliestrnega materiala smo uporabili proces nevtralne hidrolize pri dveh različnih razmerjih med poliestrom in vodo. Pri tem smo dosegli depolimerizacijo poliestra (PET) do osnovnih gradnikov: tereftalne kisline (TK) in etilen glikola (EG). Izvedbi reakcije razgradnje eno-komponentnih materialov je sledilo ločevanje dvo-komponentnega materiala, ki je bil sestavljen iz kombinacije bombaža in poliestra oziroma volne in poliestra. Razgradnjo naravnih vlaken ter ločevanje tekstilnih komponent smo izvajali v steklenem reaktorju, medtem ko smo za nevtralno hidrolizo poliestra uporabili posebej v ta namen izdelan visokotlačni in visokotemperaturni reaktor. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da lahko z uporabo H3PO4 kisline uspešno razgradimo naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, največji vpliv na izkoristek reakcije pa imata izbrana koncentracija kisline in reakcijski čas. Podobno smo ugotovili tudi pri eksperimentih ločevanja mešanic omenjenih naravnih vlaken s poliestrom, v katerih je poliestrni material ostal kemijsko nespremenjen. Na osnovi rezultatov nevtralne hidrolize smo ugotovili, da je mogoče PET zgolj s pomočjo vode, povišane temperature in tlaka depolimerizirati do osnovnih enot. Po prečiščenju trdega reakcijskega produkta smo pridobili tereftalno kislino (TA) visoke čistosti. Ugotovili smo, da na izkoristek nevtralne hidrolize vplivata tako čas reakcije, kot tudi razmerje med PET materialom in vodo, ki posledično vpliva tudi na delovni tlak v sistemu.
Ključne besede: depolimerizacija, nevtralna hidroliza PET, kemijsko recikliranje, tekstilni materiali, recikliranje mešanih materialov, poliester, bombaž, volna
Objavljeno: 09.10.2015; Ogledov: 917; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

79.
ČIŠČENJE ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z UV/H 2 O 2 POSTOPKOM
Lidija Škodič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo razbarvanja vodnih raztopin dveh reaktivnih barvil C.I. Reactive Blue 268 (RB268) in C.I. Reactive Blue 4 (RB4) ter nekaterih realnih tekstilnih odpadnih vod z naprednimi oksidacijskimi postopki (AOP) kot so H2O2/UV, Foto-fenton (H2O2/UV/Fe2+), napredni Foto-fenton postopek (H2O2/UV/Fe0). Razbarvanja s H2O2/UV postopki smo uspeli še izboljšati z dodatkom raztopine MnTACN, ki se je do sedaj uporabljala kot katalizator za beljenje bombaža. Rezultati študije kažejo, da že dodatki relativno nizkih koncentracij H2O2, Fe2+ ionov ali železa v prahu ter raztopine MnTACN med AOP postopki, zvišajo razbarvanja nad 90% v zelo kratkem času izvajanja postopka (5-10 min) za raztopine obeh izbranih barvila, kar je pomebno tako iz ekonomskega kot ekološkega vidika. Ugotovili smo, da so izbrani AOP postopki zelo uspešni za razbarvanje raztopin barvila RB268 in barvilo RB4, čeprav ima barvilo RB268 zelo kompleksno strukturo in večjo molekulsko maso v primerjavi z barvilom RB4. Zaradi uporabe raztopine MnTACN pri AOP postopkih so nas zanimali tudi razgradni produkti, ki pri tem nastanejo. Za določitev razgradnih produktov smo uporabili H2O2/UV postopek ter vodno raztopino barvila RB4, ki je pogosteje uporabljeno. Izbrani AOP postopki (H2O2/UV/MnTACN) pa niso bili tako zelo učinkoviti pri razbarvanju realnih tekstilnih odpadnih vod. Relativno dobro razbarvanje smo dosegli v primeru realne tekstilne odpadne vode, ki je bila modro obarvana. Za rdeče ter rumenozeleno obarvano realno odpadno vodo pa H2O2/UV/MnTACN postopki niso bili uspešni
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, napredni oksidacijski postopki (AOP), H2O2/UV postopek, foto-fenton, napredni foto-fenton, MnTACN
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 776; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

80.
Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barvili
Tina Željko, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Objavljeno: 26.07.2016; Ogledov: 898; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici