| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije : evropski projekt ADOPBIO
Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Ključne besede: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 2688; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Določanje prostega formaldehida na bombažnih tekstilnih substratih s pomočjo HPLC
Bojana Vončina, Nataša Majcen, Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Dominika Bezek, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Sproščanje formaldehida iz vrhunsko apretiranega materiala je za zdravje in varnost ljudi škodljivo zaradi morebitne kancerogenosti formaldehida. Natančnost standardne testne metode za določanje prostega formaldehida, Japan Law 112 je odvisna od vsebnosti formaldehida v vzorcu. Vsebnosti formaldehida pod 20 ▫$\mu$▫\g s to metodo ne moremo določiti. Zaznavanje nizkih vsebnosti formaldehida je pomembna predvsem na nekaterih področjih, kot so otroška oblačila, kjer bi lahko uporabili tekočinsko kromatografijo. Tekstilne substrate, obdelane z različnimi reagenti za zamreženje, smo ekstrahirali z vodo in prosti formaldehid določili z acetilacetonsko metodo. Rezultate, dobljene s standardno testno metodo, Japan Law 112, kjer smo uporabili UV/VIS spektrofotometer, smo primerjali z rezultati, dobljenimi s HPLC, kjer je separacija potekala na RP C 18 koloni in z vodo : $MeOH$ kot mobilno fazo. Meja detekcije in meja kvantitativne določitve je boljša z uporabo HPLC metode. Koncentracijsko območje pri HPLC metodi je od 0.3 ▫$\mu$▫g do 30 ▫$\mu$▫/g.
Ključne besede: tekstilni materiali, apretura, prosti formaldehid, UV/VIS spektrofotometer, HPLC
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1825; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (273,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Barvanje volne z rastlinskimi barvili in vrednotenje vzorcev z uporabo barvnega sistema CIE
Darinka Fakin, Darinka Tepeš, Alenka Majcen Le Marechal, Alenka Ojstršek, Mojca Božič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi smo proučili možnost uporabe rastlinskih barvil za barvanje volnene preje, ki se bo uporabljala za izdelavo unikatnih pletenih in vezenih izdelkov. V ta namen je bila izvedena ekstrakcija barvil iz različnih delov štirih izbranih rastlin, ki so v naravi razširjene in dostopne ter dajejo v osnovi rumene, rdeče, rjave in zelene barvne tone. To so navadna breza, navadna lakota, navadni oreh in velika kopriva. Za doseganje obsežnejše palete barvnih tonov ter boljše izčrpanje in fiksiranje barvil (večje obstojnosti) smo uporabili različne kovinske soli (Al, Cu in Fe) pri postopku ekstrakcije, pri barvanju in po barvanju (naknadna obdelava). Prav tako smo spreminjali kopelno razmerje ekstrakcije (različna začetna koncentracija barvil) in pH ekstrakta. Po barvanju smo vzorce oprali in izvedli preskus barvne obstojnosti na pranje pri temperaturi 40 °C. Obarvane vzorce volnene preje smo barvnometrično ovrednotili z uporabo barvnega sistema CIE in jih grafično prikazali v CIE a*b* barvnem diagramu.
Ključne besede: rastlinska barvila, ekstrakcija barvil, barvanje volne, kovinske soli, barvna metrika, barvni sistem CIE
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 1444; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (305,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
A novel approach to N,N'-dimethyl and N,N'-ethylene bridged dibenzodithiadiazafulvalane
Zdenko Časar, Dominique Lorcy, Ivan Leban, Alenka Majcen Le Marechal, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: A novel approach to electron rich olefins, such as dibenzodithiadiazafulvalenes (DTDAFs) is reported. These compounds have been prepared by alkalination of the benzothiazole-2-thione ring. The first crystal structure of the N,N'-dimethyl dibenzoDTDAF dicationis also reported.
Ključne besede: organic chemistry, benzothiazole, thermal rearrangement, dithiadiazafulvalene, dication
Objavljeno v DKUM: 17.08.2017; Ogledov: 1097; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (365,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
The crystal and molecular structures of two reaction products of geminal dicyano oxirane with thiohydantoine (compound I) and thioxobenzoxazole (compound II)
Ivan Leban, Alenka Majcen Le Marechal, Albert Robert, 1993, izvirni znanstveni članek

Opis: The crystal and molecular structures of two reaction products of geminal dicyano oxiranes with thiohydantoione and thioxobenzoxazole have been determinated from ▫$Mo-K_\alpha$▫ X-ray diffraction data. The two reaction products were: 2H-2-(p-tolyl)-imidazol[1,2-b]thiazole-3,6-dione (compound I) and Z-3-benzoxazole-3-phenyl-2-oxo-2-propanenitrile (compound II) with the following crystal data at 293(1) K: Compound I, ▫$C_{12}H_{10}N_2O_2S$▫, monoclinic ▫$P2_1/c$▫, a=15057(3), b=5.200(3), c=14.724(4) Å, ▫$\beta=104.24(3)°$▫, Z=4; final R and ▫$R_w$▫ values were 0.034 and 0.049 for1647 observed reflexions. Compound II, ▫$C_{16}H{10}N_2O_2$▫, monoclinic, ▫$P2_1/n$▫, a=14.396(3), b=4.326(1), c=21.335(4) Å, ▫$\beta-107.79(1)°$▫, Z=4;final R and ▫$R_w$▫ values 0.040 and 0.053 for 1516 observed reflections.
Ključne besede: organic chemistry, crystal structure, chemical reactions, oxiranes, coordination compounds, structural chemistry
Objavljeno v DKUM: 05.07.2017; Ogledov: 1572; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (16,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Dioxins and dioxin-like persistent organic pollutants in textiles and chemicals in the textile sector
Boštjan Križanec, Alenka Majcen Le Marechal, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Over ▫$7x10^5$▫ tons of dyestuff is produced annually with more than 100.000 commercially available dyes. Synthesis of colorants involves a relatively large group of chemicals with complex syntheses. During the synthesis of colorants, highly toxic, cancerogenic and persistent organic compounds, such as dioxins, can be formed. Dioxins are related to halogenes, chlorine and bromine homologues being the most toxic and persistent. About 40% of globally used colorants contain organically bound chlorine. The use of colorants in textile industry, with their wide applications and complex chemistry could be a significant source of dioxins and/or precursor compounds for the formation of dioxins and other persistent organic pollutants. The aim of the paper is to give an overview of the dioxin-like compounds in chemicals, with emphasis on colorants, textiles and their fate in the environment.
Ključne besede: textile industry, dioxins, dyes, pigments, textiles, persistent organic pollutants, polychlorinated dibenzo-p-dioxins, polychlorinated dibenzofurans
Objavljeno v DKUM: 05.07.2017; Ogledov: 1306; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (132,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
ČIŠČENJE ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z UV/H 2 O 2 POSTOPKOM
Lidija Škodič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo razbarvanja vodnih raztopin dveh reaktivnih barvil C.I. Reactive Blue 268 (RB268) in C.I. Reactive Blue 4 (RB4) ter nekaterih realnih tekstilnih odpadnih vod z naprednimi oksidacijskimi postopki (AOP) kot so H2O2/UV, Foto-fenton (H2O2/UV/Fe2+), napredni Foto-fenton postopek (H2O2/UV/Fe0). Razbarvanja s H2O2/UV postopki smo uspeli še izboljšati z dodatkom raztopine MnTACN, ki se je do sedaj uporabljala kot katalizator za beljenje bombaža. Rezultati študije kažejo, da že dodatki relativno nizkih koncentracij H2O2, Fe2+ ionov ali železa v prahu ter raztopine MnTACN med AOP postopki, zvišajo razbarvanja nad 90% v zelo kratkem času izvajanja postopka (5-10 min) za raztopine obeh izbranih barvila, kar je pomebno tako iz ekonomskega kot ekološkega vidika. Ugotovili smo, da so izbrani AOP postopki zelo uspešni za razbarvanje raztopin barvila RB268 in barvilo RB4, čeprav ima barvilo RB268 zelo kompleksno strukturo in večjo molekulsko maso v primerjavi z barvilom RB4. Zaradi uporabe raztopine MnTACN pri AOP postopkih so nas zanimali tudi razgradni produkti, ki pri tem nastanejo. Za določitev razgradnih produktov smo uporabili H2O2/UV postopek ter vodno raztopino barvila RB4, ki je pogosteje uporabljeno. Izbrani AOP postopki (H2O2/UV/MnTACN) pa niso bili tako zelo učinkoviti pri razbarvanju realnih tekstilnih odpadnih vod. Relativno dobro razbarvanje smo dosegli v primeru realne tekstilne odpadne vode, ki je bila modro obarvana. Za rdeče ter rumenozeleno obarvano realno odpadno vodo pa H2O2/UV/MnTACN postopki niso bili uspešni
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, napredni oksidacijski postopki (AOP), H2O2/UV postopek, foto-fenton, napredni foto-fenton, MnTACN
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 2169; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barvili
Tina Željko, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2016; Ogledov: 2140; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

9.
Recikliranje mešanic tekstilnih materialov
Jana Šerod, 2015, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter globalne rasti prebivalstva, močno narastla tudi količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Posledično se je povečala tudi količina odpadnega tekstila, upravičeno pa lahko sklepamo, da bo le-ta v prihodnjih letih le še naraščala. Po ocenah strokovnjakov naj bi na odlagališčih odpadkov končalo kar 70 % odpadnih tekstilnih materialov, vsi ti nepredelani odpadki pa predstavljajo ogromen neuporabljen vir sekundarnih surovin in negativni ogljični odtis za okolje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja možnosti kemijskega recikliranja tekstilnega materiala bombažnega, volnenega in poliestrnega izvora, oziroma tekstilnih mešanic omenjenih komponent. Odločili smo se za izbiro kemikalij in pogojev, s katerimi bi dosegli čim višjo učinkovitost, hkrati pa bi bil postopek še vedno čim bolj ekološko in ekonomsko sprejemljiv. Razgradnjo naravnih vlaken (bombaža in volne) smo tako izvajali z uporabo H3PO4 (fosforjeve (V) kisline). Pri tem smo razmišljali tudi o nadaljnji uporabi produkta, ki bi ga še posebej zaradi prisotnosti fosforjevih ionov lahko uporabili v pridelavi umetnih gnojil. Za razgradnjo poliestrnega materiala smo uporabili proces nevtralne hidrolize pri dveh različnih razmerjih med poliestrom in vodo. Pri tem smo dosegli depolimerizacijo poliestra (PET) do osnovnih gradnikov: tereftalne kisline (TK) in etilen glikola (EG). Izvedbi reakcije razgradnje eno-komponentnih materialov je sledilo ločevanje dvo-komponentnega materiala, ki je bil sestavljen iz kombinacije bombaža in poliestra oziroma volne in poliestra. Razgradnjo naravnih vlaken ter ločevanje tekstilnih komponent smo izvajali v steklenem reaktorju, medtem ko smo za nevtralno hidrolizo poliestra uporabili posebej v ta namen izdelan visokotlačni in visokotemperaturni reaktor. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da lahko z uporabo H3PO4 kisline uspešno razgradimo naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, največji vpliv na izkoristek reakcije pa imata izbrana koncentracija kisline in reakcijski čas. Podobno smo ugotovili tudi pri eksperimentih ločevanja mešanic omenjenih naravnih vlaken s poliestrom, v katerih je poliestrni material ostal kemijsko nespremenjen. Na osnovi rezultatov nevtralne hidrolize smo ugotovili, da je mogoče PET zgolj s pomočjo vode, povišane temperature in tlaka depolimerizirati do osnovnih enot. Po prečiščenju trdega reakcijskega produkta smo pridobili tereftalno kislino (TA) visoke čistosti. Ugotovili smo, da na izkoristek nevtralne hidrolize vplivata tako čas reakcije, kot tudi razmerje med PET materialom in vodo, ki posledično vpliva tudi na delovni tlak v sistemu.
Ključne besede: depolimerizacija, nevtralna hidroliza PET, kemijsko recikliranje, tekstilni materiali, recikliranje mešanih materialov, poliester, bombaž, volna
Objavljeno v DKUM: 09.10.2015; Ogledov: 2391; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

10.
Presence of dioxins in textile dyes and their fate during the dyeing process
Boštjan Križanec, Alenka Majcen Le Marechal, Ernest Vončina, Darinka Brodnjak-Vončina, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Considerable levels of highly toxic polychlorinated dibenzo-p-dioxins (PCCDs) and polychlorinated dibenzofurans (PCDFs) were determined in two among the sixanalysed disperse textile dyes. The dioxin homologue profile of these dyes was similar to that found in some environmental and industrial samples, connected with the textile industry. Dyes contaminated with dioxins were further used in industrial polyester dyeing processes at laboratory scale. We observed the changes in dioxin contents, dioxin transformations and their distribution during the textile dyeing process. After the dyeing and textile finishing processes the content of dioxins was up to fifteen times higher. More than 85% of the total dioxin content was found in dyed polyester. Other 15% was discharged with waste dye bath. Our results confirmed that the presence of dioxins in some textile dyes may be a significant source regardinghuman exposure and environmental contamination.
Ključne besede: textile dyeing, textile dyes, dioxins, furans, formation, polychlorinated dibenzofurans, polychlorinated dibenzo-p-dioxins
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1516; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (120,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici