Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika. V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM. V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih. V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Ključne besede: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: The paper studies the effects of foreign (the US, the UK and the Chinese) and domestic economic policy uncertainty (EPU) shocks on unemployment in Germany, France, Italy and Spain. The analysis is run separately for the rates of adult and youth unemployment. Impulse responses derived from vector autoregressive models show that the magnitudes of the responses of the adult and youth segments of the labour market are quite different. Following an uncertainty shock, the youth unemployment rate increases significantly more than the adult unemployment rate. This is the case for France, Italy and Spain. The German labour market seems to be resistant to foreign (except Chinese) and domestic EPU shocks, while the remaining labour markets, foremost the Spanish and Italian ones, are susceptible to uncertainty shocks, especially to the US EPU shocks.
Ključne besede: economic policy uncertainty, youth unemployment, adult unemployment, spillover effects, impulse responses
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Ključne besede: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 682; Prenosov: 139
Celotno besedilo (13,74 MB)

Opis: Zgodi se, da sami nimamo dovolj lastnih sredstev za gradnjo hiše ali nakup stanovanja, zato se moramo odločiti za najem kredita pri banki. Ko želimo vzeti kredit, ni vedno vse preprosto, treba je dosegati standarde, da ga lahko sploh dobimo. Potem je tukaj še obvezna dokumentacija, ki jo je treba izpolniti, ter stroški, ki jih moramo plačati. Namen diplomske naloge je analiza stanovanjskih kreditov v Sloveniji. Diplomska naloga je sestavljena iz petih delov. V prvem delu smo se osredotočili na pomen kredita, kreditne sposobnosti kreditojemalca, kreditno pogodbo, obvezno dokumentacijo in stroške, ki se pri najetju kredita pojavijo. Naslednje poglavje se navezuje na opis oblik zavarovanj, s katerimi lahko zavarujemo kredite. Veliko ljudi zavaruje stanovanjski kredit z zastavo nepremičnine. Potrebno je tudi zavarovanje kredita v primeru, da med odplačevanjem naletimo na kakršnekoli težave (npr. izguba službe, bolezen). V četrtem delu je opisan in prikazan postopek informativnega izračuna kredita, ki si ga lahko kadarkoli izračunamo sami na spletnih straneh bank. V zadnjem delu diplomske naloge smo primerjali stanovanjske kredite desetih slovenskih bank. Analiza je bila izvedena s podatki spletne strani posamezne banke. Upoštevali smo podatke za 25- in 30-letno dobo odplačevanja z zneskom za 200.000,00 EUR, spremenljivo obrestno mero (3 ali 6-mesečni EURIBOR + fiksni pribitek) in zavarovanje kredita s hipoteko. Z diplomsko nalogo smo ugotovili, da se banke med seboj razlikujejo ter imajo različne kriterije, ki jih upoštevajo pri odobritvi kredita. Primerjalna analiza je razkrila, katera banka ima najugodnejši kredit za upoštevane podatke. Glavni kriterij za najugodnejšo banko je bila efektivna obrestna mera, torej smo gledali, katera banka ima najnižjo EOM. Osredotočili smo se tudi na kreditno pogodbo in opazili, da veliki del kreditne pogodbe temelji na Zakonu o potrošniških kreditih.
Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, primerjalna analiza stanovanjskih kreditov
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1175; Prenosov: 223
Celotno besedilo (717,36 KB)

Opis: Publikacija je interdisciplinarna in se povezuje s sodobnimi vidiki digitalizacije. Zajema različne vsebine, katerih skupna nit je digitalizacija: problematiko izpostavljenosti Republike Slovenije procesu digitalizacije in avtomatizacije na splošno; digitalno oglaševanje in njegov vpliv na dentalni medicinski turizem; digivino kot digitalna strategija za uspešnejšo prodajo vina; problematiko pravnih učinkov pravila obveznosti prenosa na način uveljavljanja pravice kabelske retransmisije pri razširjanju RTV programov posebnega pomena; uporabo znamk v spletnem referenciranju (AdWords); tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in njen vpliv na sklepanje pametnih pogodb; mikrotransakcije kot oblike iger na srečo, vprašanje odgovornosti za ravnanja, ki jih povzroča sistem umetne inteligence; sprememba odvetniške prakse zaradi uporabe naprednih tehnologij; in vpliv gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na vrednost delnice Amazona. Publikacija odgovarja na številna pravna, ekonomska in druga vprašanja v zvezi z digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij na področjih, ki so predmet vsebinske obravnave.
Ključne besede: digitalizacija, pravo, gospodarstvo, robotizacija, umetna inteligenca, kabelska retransmisija, sistemski stres, sistemska nestabilnost, digivino, oglaševanje, spletno referenciranje, mikrotransakcija, igra na srečo, blockchain
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 919; Prenosov: 67
Povezava na datoteko