| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
VALČNA ANALIZA SISTEMATIČNEGA TVEGANJA, MODELA CAPM IN DOLGOROČNEGA SPOMINA V DONOSNOSTIH DELNIŠKIH TRGOV SLOVENIJE, ČEŠKE IN MADŽARSKE
Silvo Dajčman, 2012, doktorska disertacija

Opis: Delniških trgi Slovenije, Češke in Madžarske nosijo nekatera skupna obeležja (na primer: relativna majhnost in kratka postkomunistična preteklost, relativno majhna tržna kapitalizacija družb na teh trgih, podobni negativni učinki globalne finančne krize, skupno holdinško lastništvo borz), a tudi razlike, pomembne z vidika mednarodnih investitorjev na teh delniških trgih (večja vloga tujih investitorjev na češkem in madžarskem delniškem trgu, kakor pa na slovenskem; promet z delnicami in likvidnost na slovenski delniški borzi je neprimerljivo manjša kot na češki ali madžarski). V disertaciji smo iskali podobnosti in razlike med preučevanimi delniškimi trgi, pomembne za mednarodne investitorje na na teh trgih, ki zahtevajo bolj poglobljeno, ekonometrično analizo, zlasti: i) prisotnost/odsotnost dolgoročnega spomina v časovnih serijah donosnosti delnic in delniških indeksov in s tem povezano vprašanje (šibke) učinkovitosti delniških trgov; ii) (ne)veljavnost modela dolgoročnega vrednotenja (finančnih) sredstev (CAPM), v odvisnosti od časovnega horizonta (oziroma časovne skale) naložb; iii) jakost in časovna dinamika medsebojne povezanosti donosnosti med delniškimi trgi teh držav in z razvitimi delniškimi trgi Evrope. Na osnovi rezultatov testov dolgoročnega spomina (KPSS testa in testov enotskega korena, Geweke in Porter-Hudak (GPH) metode in valčne metode navadnih najmanjših kvadratov (WOLS)) smo ugotovili, da je v časovni seriji donosnosti indeksa slovenskega delniškega trga in nekaterih delnic, kotirajočih na tem trgu, prisoten dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin ni bil ugotovljen v donosnostih indeksov madžarskega in češkega delniškega trga ter večine preučevanih delnic, kotirajočih na teh trgih. Različne metode izračuna parametra dolgoročnega spomina ne vodijo do razlik v sklepu. Na osnovi teh rezultatov zatrjujemo, da je slovenski delniški trg neučinkovit, madžarski in češki delniški trg pa sta učinkovita v šibkem smislu. Izračun dinamičnih ocen parametrov dolgoročnega spomina kaže, da slednji ni stabilen, temveč se s časom spreminja. Večskalna veljavnost modela CAPM za preučevane delniške trge je preverjena na osnovi modifikacije metodologije Fame in MacBetha. V prvem koraku te modificirane metodologije je z valčno metodo ocenjena večskalna beta delnic, kotirajočih na teh trgih. V drugem koraku se z metodo posplošenih momentov preverja veljavnost štirih hipotez CAPM. Rezultati kažejo, da sistematično tveganje, oziroma bete delnic, kotirajočih na preučevanih delniških trgih, ni stabilno in je večskalni pojav. Na osnovi rezultatov preverjanja hipotez CAPM sklepamo, da so dokazi o veljavnosti CAPM za delniške trge Slovenije, Madžarske in Češke šibki. Najpogosteje zavrnjena je hipoteza ničelne vrednosti Jensenove alfe in zadostnosti bete kot edinega dejavnika določanja (presežne) donosnosti delnic. Povezanost med delniškimi trgi Slovenije, Češke in Madžarske med seboj kot tudi z razvitimi delniškimi trgi v Evropi (z nemškim delniškim trgom, britanskim, francoskim in avstrijskim trgom) smo ugotavljali z jakostjo sogibanja donosnosti teh delniških trgov. V ta namen smo uporabili več orodij analize (enostavno analizo linearne povezanosti delniških trgov (Pearsonov koeficient korelacije), Grangerjevo analizo vzročnosti, valčno korelacijsko analizo po posameznih skalah, navzkrižno valčno korelacijsko analizo ter DCC-GARCH analizo dinamične pogojne korelacije več spremenljivk) in ugotovili, da je slovenski delniški trg manj povezan z ostalimi evropskimi (s češkim, madžarskim, avstrijskim, francoskim, nemškim in britanskim) delniškimi trgi, kakor pa to velja za madžarski in češki delniški trg. Jakost sogibanja donosnosti delniških trgov v preučevanem obdobju (t.j. v obdobju 1997–2010) se je povečala. Finančne krize, zlasti svetovna finančna kriza, so kratkoročno vplivale na povečano sogibanje donosnosti slovenskega, madžarskega in češkega delniškega trga z ostalimi preučevanimi del
Ključne besede: delniški trgi, dolgoročni spomin, CAPM, povezanost med delniškimi trgi, valčki, GARCH, posplošena metoda momentov
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2058; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA PLAČ V SLOVENIJI V ZADNJIH DESETIH LETIH
Urška Ritonja, 2012, diplomsko delo

Opis: Skozi preučevanje grafov in podatkov o gibanju, spreminjanju in trenutnem stanju mesečnih plač v Sloveniji sem prišla do naslednjih ugotovitev: Povprečna mesečna plača v Sloveniji je po zadnjih podatkih maja 2012 znašala 996,62€ neto in je najvišja do sedaj. Minimalna zakonsko določena plača za leto 2012 znaša 763,06€ bruto in je glede na ostale evropske države srednje visoka minimalna plača. Država, kateri je Slovenija glede na ta podatek najbližje, je Španija. Takšni statistični podatki o gibanju povprečnih bruto ali neto plač pomagajo strokovnjakom, partnerjem pri kolektivnih pogajanjih ali načrtovalcem politik pri učinkovitem vodenju politike plač ter tudi za računanje socialnih prejemkov ali pokojnin. Podatki so dostopni na SURS-u vsem uporabnikom. SURS podatke pridobiva od Davčne uprave Republike Slovenije (DURS). Vsaka štiri leta poteka raziskovanje o strukturi plače, kjer se plače razčlenjujejo in natančno izračunavajo glede na značilnost zaposlencev, kot so recimo poklic, izobrazba, spol, starost,… Iz Statističnega letopisa RS za leto 2011 je razvidno, da je v Sloveniji najuspešnejša dejavnost trenutno finančna in zavarovalniška dejavnost, ki je kriza ni toliko prizadela kot recimo gradbeništvo. Največje plače v povprečju v Sloveniji prejemajo osebe zaposlene v Osrednjeslovenski regiji, najnižje pa v Notranjsko-kraški. Glavne razlike me spoloma najdemo trenutno na Koroškem, čeprav je še do nedavnega bila na vodilnem mestu Pomurska regija. Glede na poklic zaslužijo največ zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji, najmanj pa tisti, ki so usposobljeni za preprosta fizična dela. Ženske so glede na moške najmanj plačane med upravljalci strojev in naprav, industrijskimi izdelovalci in sestavljalci. Za isto delo dosegajo le 75,3% plače moških. Za vsakega delodajalca je zagotovo pomemben in zanimiv podatek o stroških dela za dejansko opravljeno delovno uro na zaposlenca. Najvišji strošek predstavljajo zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, najmanjšega pa trenutno v gradbeništvo, ki je po letu 2008 padlo na zadnje mesto. Pred kriznim letom so najmanjši strošek delodajalcem predstavljali kmetje, lovci, ribiči in gozdarji. Aktualna tema so trenutno zagotovo plače v javnem sektorju. Z junijem 2012 so se le-te znižale za 8%, prav tako je maja pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ. Plače javnih uslužbencev se že vrsto let gibljejo kar lep odstotek nad plačami v zasebnem sektorju. Slovenija je tako ena izmed vodilnih držav glede na primerjavo razlike v plačah med zasebnim in javnim sektorjem. Z zniževanjem plač poskuša slovenska vlada v skladu z varčevalnim zakonom predvsem odpraviti nesorazmerja med javnim in zasebnim sektorjem.
Ključne besede: plače v Sloveniji, povprečna plača, minimalna plača, bruto plača, plače v javnem sektorju, strošek dela.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 3013; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI V ČASU SVETOVNE FINANČNE KRIZE V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Urška Kores, 2013, diplomsko delo

Opis: Zdi se, da je brezposelnost eden največjih problemov sodobne družbe Vse od začetka svetovne finančne krize, se namreč naglo povečuje v večini evropskih držav. Za ugotavljanje stopnje brezposelnosti poznamo dve metodi, vendar so za primerjavo med državami uporabni le podatki pridobljeni z anketo o delovni sili, saj njeno mednarodno primerljivost zagotavlja enoten koncept, ki se ga držijo v vseh državah, kjer anketo izvajajo. S primerjavo teh podatkov smo lahko ugotovili, da se brezposelnost v Sloveniji vse od začetka finančne krize močno povečuje, vendar se kljub temu ves čas giblje okrog evropskega povprečja. V primerjavi z Avstrijo, ki je evropska država z najmanjšo stopnjo brezposelnosti, je imela Slovenija v letu 2012 dvakrat višjo stopnjo brezposelnosti, medtem ko je njena stopnja brezposelnosti v primerjavi s Španijo še vedno dokaj nizka. Ugotovili smo, da je bila stopnja anketne brezposelnosti v Združenem kraljestvu tako kot v Sloveniji skozi vsa opazovana obdobja približno enaka evropskemu povprečju. Prav tako se je v primerjavi z letom pred krizo, povečala tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Najbolj se je povečala v Španiji in je bila iz leta v leto višja, medtem ko se je brezposelnost med mladimi najmanj povečala v Avstriji, kjer se je v prvem letu po krizi nekoliko povečala, nato pa v naslednjih letih celo znižala.
Ključne besede: brezposelnost, finančna kriza, registrirana brezposelnost, anketna brezposelnost, frikcijska brezposelnost, strukturna brezposelnost, sezonska brezposelnost
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1444; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (901,09 KB)

4.
PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V SLOVENIJI
Tamara Premzl, 2013, diplomsko delo

Opis: Brezposelnost je močno povezana z APZ. APZ je sestavljena iz sklopa ukrepov in programov, katerih namen je zmanjšati brezposelnost in povečati zaposlenost ter usklajevati ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Ukrepi pripomorejo k zmanjšanju brezposelnosti, saj ustvarjajo nove delovne možnosti ter spodbujajo samozaposlovanje, kar je še posebej pomembno v času gospodarske in finančne krize. Diplomski seminar smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali brezposelnost, ki ima za posameznika in državo velike socialne in ekonomske posledice. Tega se zaveda tudi država, kajti brezposelnost predvsem po letu 2008 postaja velik problem. Da bi zmanjšal brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vsako leto izvede ukrepe in programe APZ, ki pa se razlikujejo glede na ciljno skupino in število vključenih brezposelnih oseb. Opisali smo tudi APZ, njene ukrepe in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru teh ukrepov. V empiričnem delu smo se osredotočili na programe in ukrepe APZ, ki jih je Zavod izvedel v letih 2011 in 2012 v celotni Sloveniji ter na območju Območne službe Maribor. Poudarek je bil predvsem na številu vključenih brezposelnih oseb v te programe ter na smernicah APZ za leto 2013.
Ključne besede: aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, trg dela, zaposlovanje
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1263; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (931,81 KB)

5.
OPREDELITEV IN PRIMERJAVA UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V SLOVENIJI V OBDOBJU OD 2007 DO 2011
Mateja Ferenc, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi slabih razmer na trgu dela, ki so se pojavile zaradi recesije, se je brezposelnost zelo povečala, saj statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2011 registriranih kar 103.000 brezposelnih. Ampak brezposelnost ni problem le zadnjih nekaj let, saj nas spremlja že zelo dolgo. Prav zaradi povečanja brezposelnosti so države začele uvajati aktivno politiko zaposlovanja, ki je sklop ciljno usmerjenih ukrepov ter programov, s katerimi želi država omogočiti dodatne možnosti dela. V diplomskem delu sem raziskovala aktivno politiko zaposlovanja v Sloveniji v letih od 2007 do 2011. Preučila sem nastanek aktivne politike zaposlovanja, njene programe, s katerimi država vpliva na trg delovne sile ter s katerimi želi brezposelne osebe vključiti v delovno aktivne. Aktivna politika zaposlovanja je zelo pomembna, saj rešuje enega največjih problemov, ki se pojavlja na trgu dela.
Ključne besede: brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno: 24.03.2014; Ogledov: 1083; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
PRIMERJAVA NETO, BRUTO IN POVPREČNE PLAČE V SLOVENIJI V ZADNJIH DESETIH LETIH
Maja Žuran, 2014, diplomsko delo

Opis: V prvem, teoretičnem delu diplomskega seminarja smo si zadali cilj, da bomo opredelili pojme bruto, neto in povprečne plače. Predstavili smo primerjavo bruto plače, neto plače in celotnih stroškov za izplačilo plače. Prav tako smo predstavili plačilno piramido in postopek izračuna plače. V drugem, empiričnem delu diplomskega seminarja smo predstavili gibanje bruto in neto plač v Sloveniji po različnih kriterijih, in sicer glede na regije in občine, glede na dejavnosti in poklice, glede na javni in zasebni sektor ter glede na spol. Primerjave podatkov, ki smo jih tudi grafično prikazali, smo naredili za različna časovna obdobja v zadnjih desetih letih.
Ključne besede: plača, bruto plača, neto plača, minimalna plača
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1636; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
PRIMERJAVA PLAČ V SLOVENIJI
Mojca Pečnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Plača je osrednji pojem delovnega prava, ki ureja pravno razmerje med delojemalci in delodajalci. Plača oziroma plačilo je temeljni element pogodbe o zaposlitvi, saj se delojemalec zaveže opravljati delo predvsem zaradi plačila oziroma plače. Delojemalcu predstavlja plača osnovni vir za preživetje, delodajalcu pa pomeni plača zgolj strošek. Plače vplivajo tudi na pomembne socialno - ekonomske dejavnike, ter s tem na celotno narodno gospodarstvo ter gospodarski in socialni razvoj države. Namen diplomskega seminarja je predstaviti in primerjati področje plač v Sloveniji in tudi v nekaterih srednjeevropskih državah. Diplomsko delo zajema predstavitev definicije, zgodovino, vrsto ter obračun plač. V praktičnem delu podaja primerjavo plač v Sloveniji ter primerjavo plač za nekatere evropske države. Podrobneje so predstavljeni posamezni elementi sestave plače, kakor je urejena po Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije (Uradni list RS, št. 108/2005).
Ključne besede: plača, delojemalec, delodajalec, bruto plača, neto plača
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1119; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Analysing inflation for Germany in a non-linear framework: the smooth transition regression approach
Alenka Kavkler, Mejra Festić, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper studies a well-known monetary model of the inflation process. The monetary approach to inflation control is investigated by employing an equation describing the monetary system augmented by a Phillips curve and the equation from Okun's law. This simple three-equation model is specified in the non-linear framework with the use of the smooth transition regression. The coefficients in a smooth transition regression model are assumed to be continuous functions of a properly chosen transition variable. The resulting non-linear model thus captures the structural changes in the relationships between the observed economic variables. From the inspection of dynamic properties, asymmetric policy reactions can be derived.
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 594; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Duration of regional unemployment spells in Slovenia
Darja Boršič, Alenka Kavkler, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The paper begins with an overview of the unemployment rate in Slovenia and focuses on duration of unemployment and regional characteristics of the unemployment rates. It is shown that the dispersion of regional unemployment rate is gradually decreasing and is also slightly below European average on NUTS 3 level. The analysis of the duration of regional unemployment spells is based on the data obtained from the Employment Office of the Republic of Slovenia, which consists of the unemployment spells between January 1st, 2002 and November 18th, 2005 with more than 450,000 entries. The Kaplan - Meier estimates of the survival function are presented and the effects of region on the duration of unemployment spells are discussed.
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 734; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Şomajul în Slovenia
Darja Boršič, Alenka Kavkler, Polona Pašić, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Capitalul uman este una dintre cele mai importante forţe motrice ale competitivităţii economice, ale dezvoltării şi creşterii economice. Jumătate din abilităţile, cunoştinţele şi productivitatea unei naţiuni este reprezentată de femei. Pe termen lung, performanţele economice ale unei ţări depind de cât de eficient şi în ce măsură este utilizat talentul feminin. Analiza noastră de supravieţuire privind inegalităţile dintre sexe pe perioadele de şomaj în Slovenia s-a bazat pe un set de date cu mai mult de 450000 perioade de şomaj ale persoanelor fizice între ianuarie 2004 şi iulie 2008. Analiza empirică bazată pe estimări Kaplan-Meier a funcţiei de supravieţuire sugerează că diferenţele dintre sexe pe durata perioadelor de şomaj în Slovenia sunt semnificative. Baza noastră de date arată că există peste 107% mai multe perioade de şomaj în rândul femeilor cu studii superioare comparativ cu bărbaţii cu acelaşi nivel de educaţie. Acest fapt indică existenţa unui potenţial neexploatat şi folosirea prea puţin a talentului sexului feminin care, dacă ar fi accesat, ar putea contribui la sporirea competitivităţii şi la o mai puternică creştere economică a ţării în ansamblu.
Ključne besede: spol, brezposelnost, statistično raziskovanje, Kaplan-Meier, Slovenija
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 737; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (324,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici