| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov in predlogi za izboljšave
Daša Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje spremljanje in analizo zastojev na proizvodni liniji pretisnih omotov v času uvajanja novega načina pakiranja, t. i. tehnologije Track&Trace (T&T). Osnovni namen tehnologije Track&Trace je boljše sledenje in preprečitev možnosti ponarejanja zdravil. Hkrati smo v okviru magistrskega dela spremljali implementacijo orodij vitke proizvodnje v izbrano farmacevtsko podjetje. V okviru naloge smo kreirali predloge za izboljšave, ki so potrebne zaradi novonastalih težav ob uvajanju tehnologije Track&Trace in jih uvedli v proizvodnjo. Spremljali smo izdelane količine in kazalnik OAE (celovita učinkovitost sredstev, ang. Overall Asset Effectiveness), vrednotili zastoje ter uvajali izboljšave. Želeli smo doseči večje število izdelanih količin z uvedbo tehnologije Track&Trace in vsaj enako vrednost kazalnika OAE, kot je bila pred nadgradnjo linije. Rezultati kažejo, da so se ob začetku uvajanja nove tehnologije izdelane količine in vrednost kazalnika OAE pričakovano zmanjšali, po enem letu in pol pa smo v povprečju dosegli večje število izdelanih produktov na mesec s tehnologijo Track&Trace v primerjavi z navadno proizvodnjo. Prav tako smo ob koncu spremljanja proizvodnje dosegli skoraj isto vrednost OAE v primerjavi s tisto pred nadgradnjo proizvodne linije pretisnih omotov.
Ključne besede: vitka proizvodnja, serializacija, optimizacija procesa, farmacevtska industrija, celovita učinkovitost sredstev
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

2.
Določanje in kemometrijska analiza organskih spojinadsorbiranih na prašne delce PM10
Alen Miuc, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen naše raziskave je bil določanje okolju nevarnih organskih spojin adsorbiranih na prašne delce PM10. Vzorce smo odvzeli v skladu s standardom SIST EN 12341:2014. Po gravimetrijskem določanju delcev PM10 smo vzorce uporabili še za določitev kemične sestave in preučitev pomembnih sezonskih razlik v sestavi organskih snovi, ki jih vsebujejo delci PM10. V ta namen smo razvili analizno metodo za določevanje organskih spojin v ekstraktih vzorcev prašnih delcev PM10 s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. S pomočjo kemometrijskih metod smo določili pomembne sezonske in lokacijske razlike sestave organskih spojin v zraku nad Mariborom. Določali smo sestavo spojin, ki označujejo onesnaženost in ugotavljali, katere spojine so antropogenega izvora. Ugotavljali smo, kako se sestava razlikuje glede na letni čas in odvzemno mesto vzorčenja. PM10 je frakcija respirabilnih prašnih delcev s premerom 10 μm ali manj. Suspendirani delci v zraku so naravnega (gozd, cvetni prah, padavine, neurja, vegetacija, vulkanski pepel...) ali antropogenega izvora (emisije industrije, prometa, sežig fosilnih goriv, biomase, kmetijstvo). Glede na izvor delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni delci se sproščajo v ozračje direktno. Velik del organskih aerosolov v atmosferi je mogoče pripisati sekundarnim organskim aerosolom (SOA), ki nastajajo pri oksidaciji hlapnih organskih spojin (VOC) z atmosferskimi oksidanti kot so O3, OH• radikali in NO3• radikali. Fotokemični procesi vplivajo na kemično sestavo organskih spojin in njihove fizikalno-kemijske lastnosti kot so hlapnost, higroskopičnost ali kondenzacijsko aktivnost SOA spojin. Zakonsko predpisana 24-urna mejna koncentracija za delce PM10 je 50 μg/m3. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma v zimskem letnem času. Povišana raven delcev PM10 je predvsem posledica lokalnih izpustov. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa gospodinjstev. Raziskovalno delo zaznave in določanja spojin organskih onesnaževal vključuje 120 standardno odvzetih vzorcev prašnih delcev (standard SIST EN 12341:2014) z uporabo nizko volumskega vzorčevalnika, ter analitsko določevanje s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC/MS). Za določanje polarnih organskih spojin smo uporabili sililiranje kot kemijsko tehniko derivatizacije. Nabor organskih spojin v ekstraktih prašnih delcev PM10 vključuje maščobne kisline, n- in izo-alkane, ftalatne estre, siloksane, sterole, sladkorje, sladkorne alkohole, dikarboksilne kisline, spojine razgradnje lignina in lesnih smol, policiklične organske ogljikovodike, organske dušikove spojine ter produkte sekundarne oksidacije monoterpenskih spojin. S pomočjo kemijske karakterizacije smo določili sezonske in lokacijske razlike merilnih mest. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so korelacijska analiza, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, analiza variance (ANOVA). V toplejših letnih časih prevladujejo na prašnih delcih adsorbirane biogene spojine nad antropogenimi spojinami. Pozimi prevladujejo antropogene organske spojine. Najbolj reprezentativne spojine zimskih vzorcev zraka so: levoglukozan, manozan, spojine ftalatnih estrov, spojine razgradnje ligninov in palmitinska kislina. Poleti prevladujejo derivati sladkorjev in sladkornih alkoholov. Na razlike vzorcev glede na sestavo organskih spojin najbolj vplivajo spojine PAHov, 1,3,5-trifenilbenzen, pinonska kislina, DEHP, glicin, nonanojska kislina (C9:0), ter jabolčna kislina in adipinska kislina. V številnih vzorcih je bil prisoten razpotegnjen kromatografski vrh neločene kompleksne mešanice (NKM), ki se razlikuje glede na letni čas in sestavo. Izvor NKM pozimi pripisujemo kurjenju fosilnih goriv ter izpuhov motornih vozil, poleti pa fotooksidacijskim procesom monoterpenov. Do lokacijskih razlik v sestavi organskih spojin adsorbiranih na ekstraktih vzorcev PM10 prihaja zaradi različnih antropogenih in biogenih izpustov, obremenjenosti posamezne
Ključne besede: PM10, EN 12341, prašni delci, organske spojine, GC/MS.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 854; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

3.
Composition of organic compounds adsorbed on PM10 in the air above Maribor
Alen Miuc, Ernest Vončina, Uroš Lešnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Organic compounds in atmospheric particulate matter above Maribor were analysed in 120 samples of PM10 sampled according to the EN 12341:2014 reference method. Organic compounds compositions were investigated together with the primary and secondary sources of air pollution. Silylation as derivatisation method was used for the GC-MS determination of volatile and semi-volatile polar organic compounds. Distribution of fatty acids, n-alkanes and iso-alkanes, phthalate esters, siloxanes, different sterols, various sugars and sugar alcohols, compounds of lignin and resin acids, dicarboxylic acids from photochemical reactions, PAHs, organic nitrogen compounds and products from secondary oxi- dation of monoterpenes were determined. The use of silicone grease for the purpose of lubricating the impact surface of the air sampler caused higher values of gravimetric determination. Solid particles may have been bounced from the surface of a greasy impact plate and re-entrained within the air stream and then collected on a sample filter. The carryover of siloxanes was at least from 5% up to 15% of the accumulated particles weight, depending on ambient temperature. This was the reason that the gravimetric results for determination of PM10 according to the standard EN 12341:2014 were overestimated.
Ključne besede: secondary organic aerosol, volatile organic compounds, PM10, EN 1234:2014
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 837; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (676,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Simultaneous determination of phthalates, their metabolites, alkylphenols and bisphenol a using GC-MS in urine of men with fertility problems
Roman Kranvogl, Jure Knez, Alen Miuc, Ernest Vončina, Darinka Brodnjak-Vončina, Veljko Vlaisavljević, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: A GC-MS method was successfully applied to measure simultaneously the concentrations of endocrine disrupting compounds (5 dialkyl phthalates, 9 phthalate monoesters, 3 alkylphenols and bisphenol A) in 136 male urine samples. In the present study the method was validated and concentrations of EDCs were determined. The results were compared with results from other studies. Correlations between endocrine disrupting compounds and also correlations of endocrine disrupting compounds with two semen quality parameters are presented and evaluated. Significant positive correlations were found between almost all the endocrine disrupting compounds. The parameter sum of DEHP (SUM DEHP) was positively correlated to all the endocrine disrupting compounds but negatively to two semen quality parameters. Negative correlations between the endocrine disrupting compounds and the semen quality parameters could indicate that endocrine disrupting compounds could cause reproductive problems by decreasing the semen count and quality. This research will have helped to evaluate human exposure to endocrine disrupting compounds.
Ključne besede: endocrine disrupting compounds, fertility, fertility, phthalates, bisphenol A, alkylphenols, human urine
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 979; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (103,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
PRIPRAVA VZORCEV ZA DOLOČEVANJE SPOJIN OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVAL Z METODO GC/MS
Alen Miuc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obsega razvoj metode priprave vzorcev za določevanje spojin obstojnih organskih onesnaževal z metodo plinske kromatografije povezane z masno spektrometrijo (GC/MS). Vsebnosti polikloriranih alkanov (PCA) v ekstraktih vodnih vzorcev smo določevali z analitsko tehniko kemične ionizacije in zaznavo negativnih ionov (ECNI). Primerjali smo dve analitski tehniki priprave vodnih vzorcev, ekstrakcijo tekoče-tekoče in ekstrakcijo na trdni fazi. Prednostno smo obravnavali razvoj metode določevanja polikloriranih alkanov in način odstranjevanja pri analizi motečih vplivov polikloriranih bifenilov (PCB). Za čiščenje ekstraktov smo uporabili antropogeno in Florisilno kolono. Določili smo optimalne pogoje ločitve motečih spojin polikloriranih bifenilov od polikloriranih alkanov na Florisilni koloni. Za kvantitativno določitev smo uporabili standardne raztopine analitov PCA (C10-C13, SCCP) in PCB 209 ter γ-heksaklorocikloheksan kot spojini internih standardov. PCA v površinskih vodah smo določali v koncentracijskem območju od 0,05 μg/L do 0,15 μg/L.
Ključne besede: obstojna organska onesnaževala, poliklorirani n-alkani, plinska kromatografija, masna spektrometrija, površinske vode
Objavljeno: 20.04.2012; Ogledov: 2289; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici