| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vehabizem kot vprašanje državne varnosti in primer institucionalizirane oblike veroizpovedi : magistrsko delo
Alen Malkoč, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večjih turbulenc v arabskem svetu in svetu na splošno, vidimo posledice povsod okoli sebe. Od številnih migracij, ekonomskih in drugih, se nam porajajo vprašanja, kdo so ti ljudje in kaj je njihov cilj? Ali so med njimi nevarnosti, ali prakticirajo nasilje kot del svoje kulture in verske opredeljenosti? Čeprav so redki nevarni pojavi, vendarle obstajajo in moramo razumeti naravo teh pojavov. Kot pri vsaki zadevi moramo preveriti njene verodostojne vire in priti do relativnih zaključkov, da ne bi zapadli v past medijske disproporcialnosti in ostalega lažnega poročanja. Verodostojni viri v islamu so Kur'an kot zadnja Božja objava in Sunnet Poslanca Muhammeda (naj je božji mir z njim), kar pomeni njegova praksa, tisto, kar je delal, priporočil, ali odobril s svojo tišino. V teh virih najdemo pozive k sožitju, miru v svetu, spoštovanju sočloveka in narave. Zakaj torej pride do nasilnih, ali celo terorističnih dejanj v »imenu vere«? V kratkem bi bil odgovor zaradi napačne interpretacije verskih virov, njihove zlorabe in političnih razlogov, ki so pripeljali ta sektaška učenja na glavni oder sveta. Vehabizem kot takšen se je pojavil v 18. stoletju z njegovim ustanoviteljem Muhammedom ibn Abdul Vehabom v pokrajini Nedž v današnji Savdski Arabiji. Čeprav so takratni učenjaki v Otomanskem cesarstvu, že v začetku popolnoma porazili tovrstno učenje v takratni državi, je vseeno to učenje, ki temelji na nekaterih napačnih predpostavkah prejšnjih učenjakov, uspelo preiti na državno raven in kot tako je vodeče v današnji Savdski Arabiji. V tem Magistrskem delu bomo pogledali, katera so to učenja, ali so združljiva z islamskim učenjem, razloge, zakaj je prišlo do implementacije takega učenja in njegovega financiranja skoraj povsod po svetu. Predstavili bomo, kako se učenje Muhammeda ibn Abdul Vehaba primerja in povsem izključuje z učenjem v prvi vrsti Poslanca Muhammeda (naj je božji mir z njim) in nato vseh učenjakov glavnega toka učenja, ki so poznani pod imenom ehli Sunnet vel džem'a.
Ključne besede: Vehabizem, islam, sektaštvo, državna varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.02.2023; Ogledov: 914; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Džihad po avtentičnih islamskih virih in njegove zlorabe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Alen Malkoč, 2017, diplomsko delo

Opis: Da bi lahko presodili, kakšen je namen neke stvari, moramo pridobiti njene verodostojne vire in na podlagi teh virov oblikovati zaključke. V današnjem času, ko so ljudje podvrženi vtisom medijev in številnim drugim informacijam in dezinformacijam, je še toliko pomembneje, da se glede enega izmed najbolj perečih vprašanj, to je vprašanja o džihadu, osredotočimo na verodostojne vire. Ugotovili smo, da džihad v bistvu pomeni napor človeka, ki ga ta vloži v to, da bi izboljšal sebe kot posameznika in kot člana družbe, medtem ko zahodna javnost meni, da je džihad velika, če ne največja grožnja družbi modernega časa. Vendar pa ugotavljamo, da je večina teh ljudi posvetila malo časa proučevanju džihada in ima zato povsem zgrešene vire informacij, ki so večinoma proučili le manjši del džihada, pa še ta je praviloma vzet iz konteksta. Treba je zbrati prave informacije o tem, kar bi vsakdo moral vedeti o džihadu in njegovem izvajanju. Pojem džihad je treba proučiti na podlagi njegovih verodostojnih virov, ki jih v celoti sestavljajo Koran in hadisi (primeri iz življenja Muhammeda naj je Božji mir z njim), in ga predstaviti na tak način, da ga lahko dojame laična javnost – vse to na primeru življenja Muhammeda (naj je Božji mir z njim), ki je najboljši primer, kako se živi islam in izvaja džihad. Muslimani naj bi bili strpni ljudje in naj bi živeli v sožitju z drugimi ljudmi, vendar je mnogo nejasnosti v zvezi s tem, kaj muslimanom zapoveduje Koran. Iz mnogih primerov je razvidno, da ljudje trdijo, da Koran zapoveduje muslimanom, naj ubijajo ljudi, in da ljudje sploh ne vedo, kaj je namen džihada. Razširjena je ideologija, da je Muhammed (naj je Božji mir z njim) širil vero z ognjem in mečem, kar je popolnoma zgrešeno, saj ni prisotne resnične predstave o Koranu in njegovem pozivu k mirnemu in sožitnemu življenju. Nujno je potrebno izobraževanje laične javnosti o vedno večji prisotnosti islama in vsega, kar ta resnično prinaša s seboj.
Ključne besede: islam, džihad, Koran, hadisi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 1594; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (345,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici