| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv predobdelave PA tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje
Laura Berglez, 2023, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge, je ugotoviti vpliv predobdelave poliamidnega materiala iz tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje. Razgradnja je potekala z nevtralno hidrolizo, pri čemer smo želeli v rezultatu čim večjo prisotnost monomera ε – kaprolaktam. Uporabili smo vzorce, ki so bili obarvani v svetlih in temnih tonih ter surovi ne-obarvan odpad poliamidne preje. Obarvane vzorce smo pred razgradnjo razbarvali in nato ročno oprali z neionskim pralnim sredstvom (NPS). Surove vzorce smo oprali ročno in industrijsko, prav tako z NPS. Po končani razgradnji smo vzorec ločili na tekočo in trdno fazo ter izvedli analize s FTIR spektroskopijo in LC-MC kromatografijo, da smo videli katera vrsta predobdelave je bila najučinkovitejša pri pridobitvi čim več tekoče faze v rezultatu in čim višjega absolutnega deleža monomera. Najvišji delež monomera je bil pri vzorcu temno obarvane preje, ki smo jo dvakrat razbarvali in nato ročno oprali z NPS in pri surovem vzorcu, ročno opranem in razgrajenem na reaktorju, ki stabilno vzdržuje pogoje razgradnje.
Ključne besede: poliamid 6, nevtralna hidroliza, tekstilni odpad, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 200; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Optical detection of stress parameters : diploma thesis
Marijana Krstić, 2023, diplomsko delo

Opis: In this thesis we developed the optical method of dopamine detection at pH 9, by creating DA-OPA complex. O–phthaldehyde was used as the indicator for fluorescent detection of dopamine with (3-Mercaptopropyl)-triethoxysilane as an additional reagent. The fluorescent product reached its maximum after 2 minutes, wavelengths of emission and excitation were λex/λem=340 nm/460 nm. The determination of dopamine was linear within a concentration range between 0.5∙10–6 and 3∙10–6 M. Limit of detection was 3.38∙10–6 M. Urea and norepinephrine can interfere dopamine detection, under examined parameters: ratio DA:OPA was 1:100, OPA:MPTES was 1:1, buffer was at pH 9.
Ključne besede: dopamine, fluorescence, o-phthaldehyde, optical method
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 147; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko delo
Vito Nahberger, 2021, diplomsko delo

Opis: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Ključne besede: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 883; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

4.
Priprava nanokompozitov za čiščenje vod : doktorska disertacija
Ajra Hadela, 2021, doktorska disertacija

Opis: Naraščajoče število prebivalstva, pojav novih onesnaževal, patogenov ter drugih toksinov po vsem svetu negativno vplivajo na kvaliteto in količino voda ter otežujejo zagotavljanje in pripravo čiste pitne vode. Napredki s področja nanotehnologij ponujajo priložnosti za izboljšanje obstoječih in tudi za razvoj novih tehnologij čiščenja vod. Nanotehnologija omogoča široke možnosti pri izboljševanju učinkovitosti konvencionalnih metod čiščenja vod z uporabo naprednih filtracijskih in adsorpcijskih nanomaterialov. Nanomateriali imajo zaradi svoje majhnosti ter velike specifične površine v primerjavi s konvencionalnimi materiali večjo adsorpcijsko kapaciteto ter večjo selektivnost do vezave različnih onesnaževal, kot so težke kovine, elementi redkih zemelj in odpadna olja, že pri nižjih koncentracijah. Z nanomateriali lahko dodamo nove funkcionalnosti, zmanjšamo problematično mašenje membran in posledično zmanjšamo potrebe po njihovem čiščenju ter podaljšamo njihovo življenjsko dobo ob zmanjšanju obratovalnih stroškov. V doktorski disertaciji so predstavljene tehnologije priprave nanomaterialov, nanokompozitov in metode imobilizacije nanomaterialov z namenom aplikacije pripravljenih nanomaterialov na področju odstranjevanja mikrobioloških in organskih onesnaževal iz modelnih vod. Nanomateriale smo pripravljali s poliolno in sol-gel sintezo ter soobarjanjem; nanokompozite pa z nanašanjem pripravljenih nanomaterialov na ali z njihovim vgrajevanjem v različne vlakno-tvorne substrate. S pomočjo elektro-oksidacijske filtracije smo razgrajevali fenol, razbarvali metilen modro barvilo in dezinficirali vodo z redukcijo bakterij E. coli in B. subtilis. Za namen elektro-oksidacijske filtracije smo oblikovali in izdelali prilagojen filtracijski modul. Kot filtracijski material smo uporabili antimikrobne in električno prevodni nanokompozit iz poliamid 6.6 tkanine in srebrovih nanožičk. Z uporabo oleofilno funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev smo uspešno adsorbirali odpadno motorno olje iz vodnega medija.
Ključne besede: nanomateriali, nanokompoziti, antimikrobnost, električna prevodnost, elektro-oksidacijska filtracija, adsorpcija olj
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1181; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

5.
Vodenje in optimizacija deamonifikacijskega procesa pri obdelavi odpadne vode iz dehidracije anaerobnega blata na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik: zagon in stabilno obratovanje : magistrsko delo
Špela Hudobivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je pomanjkanje energije postalo pomembno vprašanje v svetu. Obnovljivi viri energije so postali pomembni zaradi omejenih zalog fosilnih goriv in večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Čistilne naprave so porabniki energije, lahko pa energijo, ki jo potrebujejo za obratovanje proizvajajo preko postopka anaerobne digestije blata. Postopek deamonifikacije je priznan kot energetsko učinkovita tehnologija, ki se uporablja pri čiščenju odpadne vode. Pri primerjavi s procesno tehnologijo odstranjevanja dušika, ima deamonifikacija prednost odstranjevanja dušika zaradi nižjih obratovalnih stroškov, ne uporablja zunanjega vira ogljika, porabi manj električne energije in proizvede manjšo količino biomase. V tem raziskovalnem delu smo na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik 67 dni spremljali in analizirali proces deamonifikacije, z namenom stabilizacije, vodenja in optimizacije procesa.
Ključne besede: amonijev dušik, čistilna naprava, deamonifikacija, nitratni dušik, nitriticija
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 889; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

6.
7.
Silicijev dioksid kot osnova za pripravo senzorskih receptorjev
Luka Popović, 2019, magistrsko delo

Opis: V okoljevarstvu je spremljanje okoljskih parametrov ključnega pomena za nadzor mejnih koncentracij, ki so lahko usodne za žive organizme. Obstoječe in standardizirane metode za določevanje različnih okoljskih parametrov so dolgotrajne, zahtevajo posebno pripravo vzorca in visoko usposobljeno osebje. Zaradi navedenega se kaže potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja z aparati, ki so majhni, prenosljivi, natančni in enostavni za uporabo. Eno takšnih alternativ predstavljajo optični kemijski senzorji. V sklopu tega magistrskega dela smo pripravili senzorske receptorje v obliki membran na osnovi silicijevega dioksida. Vanje smo vgradili pH indikator, s katerim smo zaznavali različne koncentracije amonijaka v raztopini in v zraku. Razvili smo senzorske receptorje, ki so zaradi občutljivosti na amonijak v območju 1,7-100 ppm potencialno primerni za opravljanje zakonodajno predpisanih meritev amonijaka v zraku na delovnih mestih in v gospodarskih objektih (mejna vrednost v obeh primerih znaša 20 ppm). Senzorski receptorji za merjenje raztopljenega amonijaka v vodi so se odzivali v območju (0,0096-67,7 mg/L), kar nakazuje možnost njihove uporabe v namene meritev mejnih vrednosti amonijaka v salmonidnih in ciprinidnih površinskih vodah (po slovenski zakonodaji znaša mejna vrednost 0,025 mg/L). Prav tako smo podali smernice za prihodnje izboljšave senzorja pri meritvah amonijaka v zraku in v vodi.
Ključne besede: silicijev dioksid, optični kemijski senzorji, amonijak
Objavljeno v DKUM: 15.02.2020; Ogledov: 1671; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

8.
Sinteza votlih sferičnih magnetnih struktur : doktorska disertacija
Marijana Lakić, 2019, doktorska disertacija

Opis: Rak je eden izmed najpogostejših razlogov smrti sodobnega človeka. Zato so raziskave na področju izboljšav protirakastih zdravilnih učinkovin in novih metod zdravljenja te bolezni, med njimi tudi raziskave na osnovi nanotehnoloških dognanj, v porastu. Nanomedicina, eno izmed področjih nanotehnologije, hitro raste zahvaljujoč razvoju nanomaterialov ali nano orodij, ki jih lahko uporabimo v namene zgodnjega odkrivanja in zdravljenja bolezenskih stanj ter tkivnega inženirstva. Med temi področji pridobiva tarčna dostava zdravilnih učinkovin na osnovi znanj nanotehnologije in nanomedicine vedno večje zanimanje, saj takšna dostava zdravilnih učinkovin poveča njihovo koncentracijo v tarčnem delu telesa, medtem ko njeno relativno koncentracijo zmanjša v ostalih delih telesa. S tem se izboljša učinkovitost zdravilne učinkovine obenem pa se zmanjšajo njeni stranski učinki. Z raziskavami na tem področju lahko znanstvena stroka bistveno vpliva na število preživelih pacientov, med njimi tudi tistih, obolelih za rakom. V doktorski disertaciji je prikazana priprava tarčnega sistema za dostavo zdravilnih učinkovin na osnovi votlih sferičnih magnetnih struktur ali votlih magnetnih sfer, ki imajo poleg nanomedicine potencial uporabe še na področju senzorike. Pri tem smo kot osnovo za pripravo tarčnega sistema uporabili mezoporozne delce silicijevega dioksida (SiO2), ki smo jih sintetizirali s pomočjo sol-gel procesa oz. hidrolize in kondenzacije prekurzorja tetraetoksisilana (TEOS) v alkoholnem bazičnem mediju ob prisotnosti površinsko aktivnega sredstva, okoli katerega se je formirala porozna struktura delcev. Pri tem smo spreminjali razne reakcijske parametre in opazovali njihov vpliv na morfološke lastnosti SiO2 delcev, ki smo jih v nadaljevanju oplaščili s pomočjo soobarjanja železovih sulfatnih soli, ki so na površini nosilnih mezoporoznih delcev oksidirale do superparamagnetne maghemitne ovojnice. Proces nastanka votle strukture je potekal simultano s procesom obarjanja železovih soli na površini mezoporoznih SiO2 delcev pri sobni temperaturi z uporabo fosfatnih pufrov. Votle sfere smo tako uspeli pridobiti na okolju prijaznejši in cenovno ugodnejši način, brez uporabe visoko temperaturnih procesov kalcinacije ali okolju spornih topil. Ta postopek smo tudi patentirali. Kemoterapevtska zdravilna učinkovina, ki smo jo uspešno vgradili v takšne votle sfere je doxorubicin (DOX), ki se uporablja pri zdravljenju raznih obolenj, kot so npr. akutna limfoblastična levkemija, rak dojk in jajčnikov, kolorektalni rak ali rak debelega črevesja, rak ledvic, rak jeter, rak glave in vratu, itd. Votle magnetne sferične strukture z vgrajeno zdravilno učinkovino DOX smo uspešno površinsko modificirali z encimom ter ves sistem imobilizirali v biokompatibilni polimerni hidrogel na osnovi vodotopnega polivinil alkohola. Sistem smo okarakterizirali ter podali oceno o primernosti uporabe tega sistema za tarčno dostavo zdravilne učinkovine.
Ključne besede: nanotehnologija, nanomedicina, votle sfere, mezoporozni delci silicijevega dioksida, doksorubicin, tarčna dostava zdravilnih učinkovin
Objavljeno v DKUM: 17.01.2020; Ogledov: 1803; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

9.
Optični senzorski receptorji na osnovi azo barvil
Tinkara Mastnak, 2019, doktorska disertacija

Opis: Občutljiva in selektivna detekcija biotiolov je v zadnjih letih deležna vse večje pozornosti, saj so spremembe njihove koncentracije v krvi, plazmi in urinu povezane z različnimi obolenji. Ker ima vsaka od standardnih tehnik za njihovo detekcijo osnovne omejitve v zvezi s kompleksnostjo, pripravo vzorca, časom trajanja analize in stroški, so nove metode izjemno zaželene. Biogeni amini so vključeni v pomembne presnovne in fiziološke funkcije in so lahko naravno prisotni v hrani in pijači. Visoke vsebnosti biogenih aminov v živilih so posledica intenzivne mikrobne aktivnosti zaradi fermentacije ali kvarjenja. Tako nadzor nad biogenimi amini postaja vse pomembnejši za spremljanje procesov proizvodnje živil, za preverjanje njihove kakovosti in svežosti ter za spremljanje njihove varnosti. Podatki o prisotnosti biogenih aminov v prehrambenih izdelkih niso dosledni, ker je njihova koncentracija odvisna od vsebnosti vlage, maščob, beljakovin in pH. Te lastnosti zagotavljajo okolje za razvoj mikroorganizmov in biokemičnih reakcij, zaradi česar so živila med predelavo in skladiščenjem pokvarljiva. Določanje biogenih aminov v živilih je dolgotrajno in zahteva drage analizne instrumente. Kolorimetrična detekcija v nadprostoru tako ponuja elegantno rešitev, saj se lahko podatki povežejo s številom mikroorganizmov, s čimer posledično določimo raven svežosti ali pokvarjenosti hrane. Doktorska disertacija predstavlja lastnosti in uporabnost 4-N,N-dioktilamino-4'-dicianovinilazobenzena (CR-528) in 4-N,N-dioktilamino-2'-nitro-4'-dicianovinilazobenzena (CR-555) za zaznavanje biotiolov in biogenih aminov. Senzorne lastnosti CR-528 in CR-555 so bile najprej preizkušene v raztopini etanola. Dodajanje žveplo-vsebujočih analitov (2 merkaptoetanola (2-ME), hidrosulfida (SH─)) in določenih biogenih aminov (spermina (SP), spermidina (SPD), etanolamina (EA)) je povzročilo koncentracijsko odvisne spektralne spremembe, ki so jih spremljale vidne spremembe barve iz rožnate/vijolične do bledo rumene/oranžno-rumene. Ker detekcija omenjenih analitov v etanolu nima velike uporabne vrednosti, smo CR-528 in CR-555 imobilizirali v dve različni polimerni osnovi – hidrofilni poliuretanski hidrogel (PHD4) in hidrofobni kopolimer na osnovi etilena in vinil acetata (EVA), s čimer smo pridobili optične senzorske receptorje v obliki indikatorskih plasti. Tem smo najprej raziskali detekcijske lastnostih za zaznavanje žveplo-vsebujočih analitov (celokupnih sulfidov in 2-ME) v pufru s fiziološkim pH (7.4). Rezultati so pokazali, da je za dosego diagnostično relevantnih koncentracijskih območij potrebno močno izboljšati občutljivost indikatorskih plasti. Izkazalo se je tudi, da so samo optični senzorski receptorji na osnovi EVA dovolj stabilni, da jih je smiselno nadalje raziskati kot kolorimetrične naprave za detekcijo hlapov biogenih aminov. Reakcija CR-528/EVA in CR-555/EVA s hlapi izopentilamina (IPA) je povzročila očitno spremembo barve iz rožnate/vijolične do rumene/oranžno-rumene. CR 555/EVA optični senzorski receptor se je odzval tudi na izpostavljenost kadaverinu (CAD). Spremembe barv so bile analizirane z UV/VIS molekulsko absorpcijsko spektroskopijo, pri čemer je bila metoda delno validirana. Določili smo mejo zaznavnosti, občutljivost, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Najnižje meje zaznavnosti so bile dosežene z CR-555/EVA (0,40 ppm za IPA in 1,80 ppm za CAD) optičnimi senzorskimi receptorji. Na zadnje smo ugotovili, da zaradi visoke reaktivnosti, neobstojnosti v raztopini v daljšem časovnem obdobju, občutljivosti na pH in na povišane temperature, barvili nista primerni za imobilizacijo v silicijeve delce.
Ključne besede: azo barvila, biogeni amini, biotioli, optični senzorski receptorji, poliuretanski hidrogel, kopolimer etilena in vinil acetata
Objavljeno v DKUM: 26.04.2019; Ogledov: 1868; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (7,28 MB)

10.
Optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode : diplomsko delo
Primož Vouk, 2018, diplomsko delo

Opis: Vse ostrejši zakonodajni predpisi zahtevajo primerno in učinkovito predobdelavo in čiščenje industrijske odpadne vode. V ta namen je bila izvedena optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode iz kovinsko predelovalne industrije tako, da je voda po postopku čiščenja primerna za ponovno uporabo v industrijskem procesu in ali vsaj za izpust v javno kanalizacijo. Cilj raziskave je bil iz industrijske odpadne vode odstraniti ione težkih kovin (aluminijeve-Al3+, bakrove-Cu2+ in železove Fe3+ ione). V raziskavi smo vzorcem industrijske odpadne vode analizirali fizikalno-kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, neraztopljene snovi, usedljive snovi, motnost, kemijsko potrebo po kisiku-KPK, biokemijsko potrebo po kisiku-BPK5 in koncentracijo Al3+, Cu2+ in Fe3+ ionov). Na vzorcih odpadne vode smo najprej preverili vpliv variiranja pH vrednosti, učinkovitost postopka nanofiltracije in flokulacije, ter na podlagi primerjave rezultatov pred in po čiščenju definirali optimalni postopek čiščenja. Eksperimenti so pokazali, da s postopkom nanofiltracije pri delovnem tlaku 10 bar, tangencialnem pretoku 1,6 L/min in izbrano NF2 membrano ter s predčiščenjem (7-12 µm filter) in variiranjem pH vrednosti s 5M HCl učinkovito odstranimo do 97% ionov Al3+, Cu2+ in Fe3+. Kot učinkovita metoda za čiščenje industrijske odpadne vode se je izkazala tudi flokulacija s flokulacijskim sredstvom CWL40 pri 160 obr/min in s 5 min končnim usedanjem. S postopkom flokulacije smo ione Al3+, Cu2+ in Fe3+ odstranil med 90-98%. Na podlagi rezultatov znižanja vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov pod MDK za izpust v kanalizacijo, se je kot bolj zanesljiv proces čiščenja realne industrijske odpadne vode izkazal postopek nanofiltracije, s predčiščenjem in variiranjem pH vrednosti.
Ključne besede: industrijska odpadna voda, nanofiltracija, variiranje pH vrednosti, flokulacija, ioni težkih kovin, aluminij, baker, železo
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 2229; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici