Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Zgodnja obravnava selektivnega mutizma - študija primera
Aleksandra Kunstelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Pričujoča študija primera temelji na opazovanju petletnega dečka s selektivnim mutizmom, ki sem ga dva meseca obiskovala v vrtcu in v tesnem sodelovanju s starši in strokovnimi delavkami spremljala ter beležila njegovo počutje in komunikacijske vzorce. S pomočjo intervjujev in informativnih pogovorov sem poskušala dobiti vpogled v ozadje motnje pri dečku in ovire, s katerimi se v okolju vrtca spopada. V teoretičnem delu sem ugotavljala, kam uvrščamo selektivni mutizem in zakaj je v različnih klasifikacijah bolezni različno uvrščen. Predstavila sem različne pristope zdravljenja selektivnega mutizma in oblike sodelovanja med starši, učitelji/vzgojitelji in svetovalno službo. Opisala sem didaktične pristope ter konkretne napotke za delo z otrokom. V empiričnem delu sem podrobno opisala srečanja z dečkom ter evalvirala svoje delo, prav tako pa sem opravila analizo vprašalnikov, ki sem jih predhodno izročila dečkovi mami in vzgojiteljici. Opravila sem intervjuje z dvema vzgojiteljicama in dečkovo materjo. Za dodaten oris pomembnosti zgodnje obravnave pri zdravljenju selektivnega mutizma sem opravila še intervju z mamo (zdaj že) študentke, ki se je kot otrok s selektivnim mutizmom spopadala z mnogimi ovirami v procesu vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: selektivni mutizem, anksiozne motnje, zgodnja obravnava, študija primera
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1967; Prenosov: 455
Celotno besedilo (2,27 MB)

TEORIJA KOMEDIJE Z VIDIKA ECOVEGA ROMANA IME ROŽE
Aleksandra Kunstelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala teorije smeha in komedije skozi zgodovino in v povezavi z romanom Ime rože enega najbolj fascinantnih pisateljev preteklih desetletij Umberta Eca. Posvetila sem se njegovi biografiji in bibliografiji, postmodernistični drži, pogledom na teorije komedije in smeha ter romanu, v katerem svoje obširno znanje vtke v napeto zgodbo, ki je osvojila bralce po vsem svetu in doživela filmsko upodobitev. Smeh je element življenja, ki ga v sodobnem času zelo cenimo. Zavedamo se njegovih pozitivnih vplivov na telo in duha. V zgodovini, predvsem krščanski, pa ni bilo vedno tako. Smeh je veljal za nezaželenega in v diplomskem delu sem se posvetila vprašanju, zakaj ga je cerkev preganjala. Tema smeha je hkrati vodilna tema romana Ime rože. Eco jo naveže na temo izgubljenega Aristotelovega zapisa o komediji, ki buri duhove tako v romanu kot med literarnimi teoretiki. Mnogi domnevajo, da je Aristotel napisal drugi del Poetike, v katerem se je podrobneje ukvarjal s komedijo. Da bi se dokopali do Aristotelove teorije komedije, preučujejo vse, kar je o tem napisal v drugih delih ali so zapisali drugi. Nekateri se pri tem zanašajo na Tractatus Coislinianus in z njegovo pomočjo ustvarjajo rekonstrukcije Aristotelove teorije, kar sem predstavila tudi v diplomskem delu. Umberto Eco verjame, da je svojo rekonstrukcijo uspešno predstavil v romanu Ime rože, in to je vprašanje, kateremu sem se posvetila v zadnjem delu naloge.
Ključne besede: Umberto Eco, Ime rože, teorija komedije, Aristotel, Poetika
Objavljeno v DKUM: 01.08.2016; Ogledov: 2138; Prenosov: 186
Celotno besedilo (662,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh