Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Razvoj kazalnikov kakovosti v pljučni kirurgiji
Aleksandra Jerič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi pljučne kirurgije. V delu smo z različnimi orodji managementa kakovosti prikazali sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, s katerimi lahko spremljamo uspešnost in učinkovitost procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč. V empiričnem delu smo s SIPOC metodo in procesnim modelom opisali klinično pot pacienta pri operaciji pljuč. Popis procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč smo analizirali z analizo možnih napak in njihovih posledic – FMEA metoda. S pomočjo strokovne literature ter strokovnega zdravstvenega delavca smo identificirali možne napake, katere se v procesu zdravstvene nege lahko pojavijo. Z analizo anketnega vprašalnika smo za vsako napako z izračunanim povprečjem pridobili tri faktorje. Prvi faktor je verjetnost nastopa napake, drugi je teža napake in zadnji verjetnost odkritja napake. Zmnožek teh nam poda skupno tveganje potencialnih napak oziroma indeks pomembnosti napake (IP). S Pareto diagramom smo pridobili pet potencialnih napak, katere skupaj predstavljajo 21,82 % vseh indeksov pomembnosti. Kar pomeni, da pojav teh petih napak predstavlja najvišje tveganje pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč. Za vsako izmed petih napak z najvišjim indeksom pomembnosti smo izpeljali naslednje kazalnike kakovosti: • Število alergijskih reakcij na zdravila / 200 pljučnih operacij • Številno napak pri izpolnjevanju dokumentacije / 200 pljučnih operacij • Številno nepopolnih premedikacij zaradi nedosledno izpolnjenega temperaturnega lista / 200 pljučnih operacij • Število nedoslednih diagnoz, katerih posledica ja nepopolna anamneza pacienta / 200 operacij • Število pacientov s pnevmotoraksom zaradi lastne odstranitve drenaže / 200 pljučnih operacij Poudariti moramo, da je za zdravstvene ustanove pomembno, da kakovost svojih storitev neprestano spremljajo in izboljšujejo. Predlagamo, da torakalne klinike stalno spremljajo kazalnike kakovosti, pridobljene v tem delu. V primeru spremembe procesa nege predlagamo, da kazalnike kakovosti prenovijo po sistemu, ki je prikazan v tej nalogi. Ob enem pa je prikazan sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, primeren tudi za vse ostale procese, ki se odvijajo v zdravstveni negi.
Ključne besede: Kakovost v zdravstvu, Kazalniki kakovosti, Kazalniki kakovosti v zdravstvu, FMEA metoda
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 1626; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,13 MB)

KULTURA VARNOSTI V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU LJUBLJANA
Aleksandra Jerič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zaznavanje varnostne kulture v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V delu smo s pomočjo teorije in metodologije Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave (AHRQ) ugotavljali zaznavanje varnostne kulture v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V empiričnem delu diplomskega dela smo po metodologiji AHRQ opisali pridobljene rezultate anket o zaznavanju varnostne kulture, ki so bile izvedene leta 2009/10 in 2010/11 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pri analizi in interpretaciji rezultatov smo ugotovili, da so bila najnižje ocenjena področja Timsko delo med bolnišničnimi enotami, Predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice in Podpora vrhnjega vodstva za varnost pacientov. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana nekoliko boljše rezultate izkazujejo na naslednjih področjih: Celokupno zaznavanje varnosti, Učeča se organizacija in Timsko delo v bolnišničnih enotah. Anketiranci so v komentarjih pohvalili vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za začetek izvajanja izobraževanj na področju kulture varnosti. Na podlagi podanih komentarjev je razvidno, da si zaposleni želijo okolja, kjer se prijavitelja dogodka ne obtožuje, ampak se dogodek analizira ter najde primerna rešitev,ki se predstavi vsem zaposlenim. Nekateri so se posebej pohvalili, da dobro skrbijo za varnost pacientov; to potrjuje tudi podatek, da 56 % zaposlenih meni, da nimajo težav z varnostjo bolnikov, in 59 % pa varnosti bolnikov nikoli ne žrtvuje zato, da bi lahko naredili več. S pomočjo t–testa smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med posameznimi sklopi med leti 2009/10 in 2010/11. Z izračunom enojne analize variance smo ugotovili, da so leta 2009/10 obstajale statistično pomembne razlike med različnimi poklicnimi kategorijami anketirancev (medicinske sestre, zdravniki in ostali) pri enajstih sklopih. Leta 2010/11 pa so se kategorije med seboj poenotile in so bile statistično pomembne razlike le pri dveh sklopih. Ključna področja izboljšav: z dodatnimi raziskavami ugotoviti dejavnike, ki ovirajo medoddelčno sodelovanje in na podlagi tega uvesti izboljšave, evalvirati učinek že uvedenih izboljšav glede predaje pacientov, ponovna izvedba kampanje na temo varnosti pacientov. V okviru te kampanje bi bilo koristno, da bi uprava UKCL izvedla varnostne vizite na vseh klinikah UKCL.
Ključne besede: Kakovost, Kultura varnosti, Kultura varnosti pacientov, AHRQ
Objavljeno v DKUM: 02.10.2012; Ogledov: 2883; Prenosov: 556
Celotno besedilo (618,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh