1.
Zasliševanje žrtev in prič kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAleksandra Drev, 2013, diplomsko delo
Opis: Ko policija dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju, odhiti na kraj dejanja, kjer začne zbirati obvestila. Z zbiranjem obvestil se ugotavljajo dejstva in okoliščine storjenega kaznivega dejanja.
V moji diplomski nalogi je opisanih več primerov zbiranja obvestil, saj so za vsako kaznivo dejanje določena pravila. Pri storjenem uboju se zbirajo obvestila od očividcev in svojcev, pri samomorih predvsem od svojcev, pri vlomih in ropih pa predvsem od oškodovanca. Pri storjenem spolnem nasilju nad žensko se opravljata dva razgovora. Predvsem je pomembno, da so preiskovalci iskreni, nepristranski, vredni zaupanja, pozitivno naravnani in spoštljivi. Še pred nekaj časa so otroci veljali za neverodostojne priče, vendar to ni res. V 98 odstotkih otroci govorijo resnico. Ko se opravlja razgovor z otrokom, ga mora izpraševati tisti preiskovalec, ki je vešč še na drugih področjih. Preiskovalec mora otroka najprej sprostiti, se malo poigrati z njim in mu dokazati, da mu lahko zaupa. V zaslišanjih je dostikrat pomembno, da ga izvaja tisti preiskovalec, ki bo iz priče, osumljenca ali žrtve znal izvedeti čim več informacij, ki so verodostojne. Zaradi tega se je razvil kognitivni intervju, da bi se povečala kvaliteta in kvantiteta pridobljenih informacij. Cilj kognitivnega intervjuja je, da preiskovalec pričo pripelje do tistih vprašanj, kjer se bo priča spomnila pomembnih dogodkov ter ostalih informacij, ki bodo pomagale razjasniti vprašanja, ki jih imajo preiskovalci.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, priče, zaslišanje, zbiranje obvestil, kognitivni intervju, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2585; Prenosov: 260
Celotno besedilo (333,43 KB)