| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje z družino ključni dejavnik uspeha zgodnje obravnave otroka s posebnimi potrebami
Aleksandra Cavnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšni so pogledi strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami na uspešnost celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok, vključno z novo zakonodajo na tem področju, ki je začela veljati januarja 2019. V teoretičnem delu smo predstavili ključna področja, ki vplivajo na uspešno sodelovanje z družino. To sodelovanje je namreč ključno za uspeh celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Izjemno pomembno področje je pomoč družinam. Dotaknili smo se tudi ovir pri sodelovanju. V vrtcih v SV Sloveniji smo izvedli empirično raziskavo na področju zadovoljstva in pričakovanj staršev predšolskih otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev, ki intenzivno sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali zadovoljstvo vseh, ki delujejo in sodelujejo na tem področju. Skoraj vsi so enotnega mnenja in pozdravljajo novosti v zakonodaji o celostni zgodnji obravnavi, predvsem na področju celotne pomoči družinam. Vsekakor pa se v veliki meri izkazuje skrb, ki nakazuje na premalo usposobljene strokovne delavce, predvsem vzgojitelje, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Na koncu smo zapisali smernice za uspešno sodelovanje med strokovnimi delavci in družino otroka s posebnimi potrebami; namen smernic je zagotavljanje kakovostnih dolgotrajnih učinkov v zgodnji obravnavi.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, celostna zgodnja obravnava, integracija/inkluzija, pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 2079; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
S PLESOM IN GLASBO SKOZI LETNE ČASE
Aleksandra Cavnik, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomsko delo obravnava plesne in glasbene dejavnosti otrok na predšolski stopnji. V teoretičnemu delu smo se opredelili na gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju, razsežnosti plesa, povezavo med plesom in glasbo, plesno-gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju, načrtovanje vzgojnega dela, analizo in refleksijo vzgojnega dela. Namen praktičnega dela je bil proučiti plesni odziv otrok na različno zvrst glasbe v drugem starostnem obdobju. Ideje o spoznavanju in doživljanju letnih časov (jesen, zima, pomlad, poletje) skozi različno glasbo so bile preko plesa realizirane v neposrednih pedagoških delovnih pogojih, v Vzgojno varstvenem zavodu Slovenj Gradec, enoti Mislinja – šola, v oddelku od 5 do 6 let, v drugi starostni skupini. Preko evalvacij neposrednega pedagoškega dela smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja. Potrdimo lahko, da so otroci v drugem starostnem obdobju sposobni tako široke obravnave sklopov, sposobni so izpeljati urno kulturno prireditev pred širšo javnostjo, strokovni delavec lahko pri svojem delu in načrtovanju uspešno združuje vsa področja kurikula in zajame vse cilje le-tega. Lahko trdimo, da je primernost drugačnega načrtovanja zelo dobra, s tem pridobi sam strokovni delavec dobro podlago za uspešnejše načrtovanje in povezovanje področij kurikula, otrok pa preko zanimivih in razgibanih dejavnosti skozi celotno leto raste na osebni ravni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, razsežnosti plesa, plesno-gibalne dejavnosti, načrtovanje vzgojnega dela, analiza in refleksija vzgojnega dela, folklorno izročilo, glasbena pravljica.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1839; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici