| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 330
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okolju
Žan Dreisibner, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 123; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (613,88 KB)

2.
Znanje reševalcev o mehanski ventilaciji bolnika v predbolnišničnem okolju
Domen Škoflanc, 2020, diplomsko delo

Opis: Mehanska ventilacija je pomemben proces pri oskrbi kritično bolne ali poškodovane osebe. Bolnik mora biti ves čas mehanske ventilacije opazovan iz strani reševalca, katerega glavna naloga je opazovanje ter preprečevanje zapletov mehanske ventilacije, monitoriranje bolnika ter asistenca zdravniku. Zato je znanje reševalcev izredno pomembno za dobro in kvalitetno oskrbo kritično bolnih oseb. Namen zaključnega dela je predstaviti vlogo, potek dela ter znanje reševalcev pri oskrbi bolnika na mehanskem ventilatorju.Za teoretični del zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa je bila uporabljena kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli anketiranje med reševalci na eni izmed reševalnih postaj severovzhodne Slovenije.Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje reševalcev ustrezno. Predvsem so dobro znanje pokazali pri vprašanjih iz prakse. Težavo smo pa zasledili pri poznavanju zapletov mehanske ventilacije, kjer so anketiranci morali zaplete našteti. Mehanska ventilacija je nepogrešljiva metoda ventiliranja kritično bolnih bolnikov. Od reševalcev se zahteva in pričakuje, da z ventilatorjem znajo ravnati kadar to od njih zahteva stanje bolnika.
Ključne besede: reševalne ekipe, kritično bolni, mehansko predihavanje, reševalno vozilo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (479,29 KB)

3.
Nadzorni sistem icinga in razvoj vtičnikov
Aleksander Kolar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana implementacija nadzornega sistema Icinga v organizacijo. Predstavili smo postopek namestitve in konfiguracije sistema, njegovih komponent, dodatkov in modulov, ki pripomorejo k boljšemu nadzoru. Prav tako smo prikazali delovanje vtičnikov, razvili lastne, ki jih podjetje potrebuje za nadzor programske opreme in storitev ter opravili konfiguracijo obveščanja tako, da smo sistemski skrbniki nemudoma obveščeni o morebitnih napakah sistema v podjetju.
Ključne besede: nadzorni sistem, namestitev, konfiguracija, razvoj vtičnikov
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Primerjava algoritmov ABC in FA
Aleksander Milovanović, 2020, diplomsko delo

Opis: V literaturi je prikazano, kako lahko tehnologija LTMA (Long Term Memory Assistance) pripomore k izboljšanju delovanja algoritma ABC. Vendar se tukaj zastavlja vprašanje, ali bi lahko z različnimi postopki diverzifikacije populacije ustvarili manjše število duplikatov in s tem odpravili potrebo po LTMA. Enako želimo preveriti tudi za FA.
Ključne besede: ABC, FA, evolucijski algoritmi, LTMA, diverzifikacija populacije
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 48; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Izolacija in karakterizacija bakterije Clostridium difficile iz rečnih sedimentov
Jan Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Po Gramu pozitivna anaerobna bakterija Clostridioides (Clostridium) difficile je pogosta povzročiteljica bolnišničnih črevesnih okužb. V zadnjih letih se povečuje število okužb v domačem okolju pri populaciji, ki je bila v preteklosti prepoznana po nizkem tveganju za okužbo. Bakterija tvori odporne endospore, ki ji omogočajo preživetje zunaj gostitelja. Okolje predstavlja enega od možnih rezervoarjev C. difficile. Namen naše naloge je bil raziskati pogostnost bakterije C. difficile v rečnem sedimentu. Vzorčeno je bilo na treh lokacijah vzdolž reke Drave v jesenskem in zimskem letnem času. Skupno je bilo nabranih 6 vzorcev v duplikatih, prisotnost spor bakterije C. difficile je bila dokazana na vseh lokacijah in v vseh vzorcih. Iz vseh vzorcev je bilo osamljenih 335 izolatov C. difficile, ki so bili z metodo PCR-ribotipizacije uvrščeni v 26 različnih PCR- ribotipov. Prevladujoča PCR-ribotipa sta bila 001/072 (29,9 %) in 014/020 (15,5 %), ki sta oba toksigena in sta pogosto povzročitelja okužb pri hospitaliziranih bolnikih v bližnji bolnišnici ter v Sloveniji in v svetu nasploh. Skupno je zgolj 8 PCR-ribotipov pripadalo netoksigenim izolatom, kar predstavlja 30,8 % vseh izolatov. Naši rezultati kažejo, da je rečni sediment bogat rezervoar endospor C. difficile in zaradi visokega deleža toksigenih sevov lahko predstavlja vir okužbe z bakterijo C. difficile.
Ključne besede: Clostridioides difficile, okoljski vzorci, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 117; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Kritični dejavniki uspeha vodenja it projekta
Aleksander Thomas Weingerl, 2020, magistrsko delo

Opis: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze. Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja. V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

7.
Risba kot prehod iz mimetičnega v nepredmetno
Klementina Črešnjovec, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega. V obeh delih obravnavamo risbo kot prehajanje od mimetične likovne stvarnosti k nepredmetnemu izrazu. V praktičnem delu smo si zadali izziv, da kar se da nazorno predstavimo proces osebne risarske izkušnje, ki me je vodila od predmetne in opazovane izkušnje preko procesov stilizacije, redukcije in abstrahiranja v bolj in bolj nepredmetni oziroma abstraktni izraz. Prvi, teoretični del, temelji na raziskovanju risbe, kjer opredelimo njeno funkcijo. Skozi zgodovino in vse do danes je risba temeljna osnova vsakega likovnega izraza in je prisotna v vseh likovnih tehnikah, ko avtor določa oblikovne lastnosti svojemu likovnemu izrazu. Risba nam lahko služi kot samostojno delo ali pa ima funkcijo priprave za nadaljnje delo. Raziskovali smo, kakšno vlogo v likovni umetnosti je imela risba v preteklosti in kako se je skozi zgodovino njena vloga spreminjala. V nalogi smo opredelili zvrsti risbe in likovne prvine, ki nam pomagajo, da risbo lažje ovrednotimo in prepoznamo njeno sporočilnost. Mimetična podoba je temeljila na posnemanju in se je skozi zgodovinska obdobja spreminjala. Tako so npr. v renesansi izpostavljali, da umetnost posnema samo lepo resničnost. Umetniki so poleg zunanje upodobitve zajeli še osebni izraz in čustva ter s tem poudarili kar je v naravi skrito. V magistrskem delu smo izpostavili tudi tiste risarske podobe, kjer je razvidno prehajanje iz sveta predmetnih upodobitev v območje nepredmetnega in abstraktnega izraza. Tako smo v raziskovalno delo vključili analizo likovnih del Pabla Picassa, Vasilija Kandinskega in Pieta Mondriana in postopkov abstrahiranja, ki so jih le-tu uporabljali pri svojem ustvarjalnem delu.
Ključne besede: risba, mimetična podoba, nepredmetna podoba, abstrahiranje, abstraktna umetnost
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

8.
Distance-based Invariants and Measures in Graphs
Aleksander Kelenc, 2019, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is concerned with aspects on distance related topics in graphs. We study three main topics, namely a recently introduced measure called the Hausdorff distance of graphs and two new graph invariants - the edge metric dimension and the mixed metric dimension of graphs. All three topics are part of the metric graph theory since they are tightly connected with the basic concept of distance between two vertices of a graph. The Hausdorff distance is a relatively new measure of the similarity of graphs. The notion of the Hausdorff distance considers a special kind of common subgraph of the compared graphs and depends on the structural properties outside of the common subgraph. We study the Hausdorff distance between certain families of graphs that often appear in chemical graph theory. Next to a few results for general graphs, we determine formulae for the distance between paths and cycles. Previously, there was no known efficient algorithm for the problem of determining the Hausdorff distance between two trees, and in this dissertation we present a polynomial-time algorithm for it. The algorithm is recursive and it utilizes the divide and conquer technique. As a subtask it also uses a procedure that is based on the well-known graph algorithm for finding a maximum bipartite matching. The edge metric dimension is a graph invariant that deals with distinguishing the edges of a graph. Let $G=(V(G),E(G))$ be a connected graph, let $w \in V(G)$ be a vertex, and let $e=uv \in E(G)$ be an edge. The distance between the vertex $w$ and the edge $e$ is given by $d_G(e,w)=\min\{d_G(u,w),d_G(v,w)\}$. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two edges $e_1,e_2 \in E(G)$ if $d_G(w,e_1) \ne d_G(w,e_2)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is an edge metric generator of $G$ if every two distinct edges of $G$ are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of an edge metric generator of $G$ is called the edge metric dimension and is denoted by $dim_e(G)$. The concept of the edge metric dimension is new. We study its mathematical properties. We make a comparison between the edge metric dimension and the standard metric dimension of graphs while presenting some realization results concerning the two. We prove that computing the edge metric dimension of connected graphs is NP-hard and give some approximation results. Moreover, we present bounds and closed formulae for the edge metric dimension of several classes of graphs. The mixed metric dimension is a graph invariant similar to the edge metric dimension that deals with distinguishing the elements (vertices and edges) of a graph. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two elements of a graph $x,y \in E(G)\cup V(G)$ if $d_G(w,x) \ne d_G(w,y)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is a mixed metric generator of $G$ if every two elements $x,y \in E(G) \cup V(G)$ of $G$, where $x \neq y$, are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of a mixed metric generator of $G$ is called the mixed metric dimension and is denoted by $dim_m(G)$. In this dissertation, we consider the structure of mixed metric generators and characterize graphs for which the mixed metric dimension equals the trivial lower and upper bounds. We also give results on the mixed metric dimension of certain families of graphs and present an upper bound with respect to the girth of a graph. Finally, we prove that the problem of determining the mixed metric dimension of a graph is NP-hard in the general case.
Ključne besede: Hausdorff distance, distance between graphs, graph algorithms, trees, graph similarity, edge metric dimension, edge metric generator, mixed metric dimension, metric dimension
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (800,48 KB)

9.
Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šole
Sara Hočevar, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same. V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino. V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

10.
Zadovoljstvo prostovoljnih gasilcev z izobraževanjem za prve posredovalce
Timotej Možič, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno več je oseb z nenadnimi srčnimi zastoji in drugimi obolenji, ki zahtevajo hiter odziv in pomoč. Tukaj nastopijo tako ekipe nujne medicinske pomoči kot tudi prostovoljni gasilci ali drugi prvi posredovalci, ki so skozi opravljanje tečaja za prve posredovalce pridobili znanje za pomoč obolelim osebam in so aktivirani z namenom hitrejšega nudenja pomoči obolelim, saj so bližje lokaciji obolelega, dobro poznajo teren in imajo opremo. Zato je pomembno samo izobraževanje, ki jih pripravi na same intervencije in mnenje samih udeležencev. V diplomskem delu smo predstavili začetke prvih posredovalcev, izobraževanje za prve posredovalce ter aktivacije prvih posredovalcev. Analizirali smo vprašalnik o zadovoljstvu prostovoljnih gasilcev, o izobraževanju za prve posredovalce in predstavili ugotovitve.
Ključne besede: prvi posredovalci, prostovoljni gasilci, izobraževanje prvih posredovalcev, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (778,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici