| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomski potencial pridelave in predelave maslenih buč
Aleš Zajc, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje tržni potencial predelave maslene buče v bučkin čips in bučkino juho ter koeficient ekonomičnosti glede na način predelave. Izdelali smo dva ekonomska modela, v katerih smo ocenili ročni in strojni način pridelave. Modela smo razvili s pomočjo programske opreme Microsoft excel 2016, ki nam je omogočila, da smo izoblikovali in izračunali vse ekonomske parametre. V sklopu naloge smo upoštevali količino 1.428 kg maslenih buč v vsakem predelovalnem procesu. Ugotovili smo, da iz 1.428 kg maslenih buč lahko predelamo 1.428 paketkov bučkinega čipsa, težkih 70 g ali 1200 L bučkine juhe. Rezultati so pokazali, da je predelava ekonomsko smotrnejša v modelu strojne predelave. Koeficient ekonomičnosti je pri ročni predelavi izračunan 0,93 za bučkin čips in 2,40 za bučkino juho. Pri strojni predelavi smo izračunali koeficient ekonomičnosti 1,23 za bučkin čips in 3,68 za bučkino juho. Med samima izdelkoma je večji tržni in ekonomski potencial pokazala bučkina juha, saj v povprečju doseže koeficient ekonomičnosti 3,04 , bučkin čips pa 1,08. Za namen raziskovalne naloge je bila izvedena anketa, v kateri so v večini anketiranci (v anketi jih je sodelovalo 107) podali pozitivno mnenje glede prepoznavnosti in nakupa naših izdelkov. V več kot 80 % so anketiranci odgovorili, da se jim cena za bučkino juho zdi primerna ali celo prenizka, prav tako je že 47 % vprašanih, kdaj v življenju že poskusilo masleno bučo. Nadalje 47 % anketirancev trdi, da imajo masleno bučo ali katero od podobnih buč na jedilniku vsaj enkrat na mesec, 21 % anketirancev pa enkrat na teden. Zaključimo lahko, da ob pravilni izbiri predelovalnega procesa ekonomski in trženjski potencial predelave bučkine juhe obstaja, pri predelavi bučkinega čipsa pa je potencial nekoliko manjši.
Ključne besede: Ekonomika, pridelava, predelava, maslene buče, trženje
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Rastnost mladičev golobov
Aleš Zajc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo ugotavljali, rast mladičev, dveh različnih pasem golobov king in florentinec. Rast mladičev, smo razdelili v obdobja dvorjenje in parjenje, fizikalne lastnosti jajc, skrb za jajci, hranjenje ter prirast in masa mladičev. Ugotovili smo, da v času dvorjenja in parjanja med pasmam je opažena statistična razlika v številu dnevnih dogotkov. Prav tako smo ugotovili, da je volumen jajc pri kingih 27,7 ml in je večji v primerjavi z jacji florentincev, kateri znaša 24,8 ml. Razlike so bile opažene med pasmam tudi v skrbi za jajce. Samice florentincev v času valitve presedijo na jajcih povprečno 19.37 ur na dan, samci 4.22 ur na v primerjavi z kingi kjer samice sedijo 18.58 ur na dan in samci 5.02 ur na dan. Po izvalitvi mladičev, smo ugotavljali ali je število hranjen povezano s prirasti mladičev. Ugotovili smo, da največji dnevni priraste mladiči obeh pasem dosežejo na trinajsti dan. Največja razlika v dnevnem prirastu med pasmam je, ko so mladiči stari deset dni, takrat znaša 19,7 g/dan. Največjo razliko v masi mladičev smo ugotovili ob petem zaporednem tehtanju ob starosti trinajst dni, ko so mladiči Kingov povprečno tehtali 639 g in Florentincev 486,36 g.
Ključne besede: golobi, pasma, rastnost, jajca, mladiči
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 426; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (498,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici